Komentar

"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"

Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena (zavarovana). Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo, Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada.

12.04.2019 11:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   Jernej Sekolec   MZZ   Drnovšek   Račan   SFRJ   Josip Broz

Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi.

Kar je bilo, je bilo, zgodovina pa je še vedno učiteljica življenja. Nekoč so bili Slovenci in Hrvati skupaj sotrpini v neslovenskih oz. nehrvaških državah, kar jih je pripravilo do tega, da so se povezovali in da jih je tupatam obšla celo kakšna nespametna ideja, npr. pobuda za kulturno oz. jezikovno poenotenje (ilirizem). Vrhunec njihove sloge je bila leta 1918 kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s slovenskim predsednikom (Korošcem) v hrvaškem Zagrebu, ki pa se je po zaslugi poraza centralnih sil končala v naročju Karađorđevićev. V stari Jugoslaviji in med drugo svetovno vojno so bili glavni tekmeci Hrvati in Srbi. Komunisti so po vojni s pomočjo Tita in Sovjetske zveze poskrbeli za premirje, s hladno vojno se je pozornost usmerila k sporu med Vzhodom in Zahodom, leta 1991 pa se je konkurenca – kljub dobrim pogojem za slovensko-hrvaško solidarnost - spremenila v vsestranske nevšečnosti in spopade.

 

Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj boljšega, kar je bilo glede na njihovo državotvorno tradicijo razumljivo; Slovenci pa so od nekdaj imeli do Hrvatov manifestne ali latentne manjvrednostne komplekse. Dokazov ni malo, prav značilna pa je bila izbira narodne identitete pri Josipu Brozu: čeprav je bil po materi Slovenec, se je predstavljal kot Hrvat (predvsem pa kot pripadnik mednarodnega komunističnega gibanja) in materinega jezika ni govoril. Iz začetnega slovensko-hrvaškega zavezništva proti Miloševiću se je razvilo veliko nezaupanje, ki naj bi ga po Tuđmanovi smrti prekinila dunajska pogodba o nasledstvu SFRJ in sporazum Drnovšek-Račan. Poskus sprave je propadel, nakar so si nesreče sledile ena za drugo. Hrvaška je bila nesrečna zaradi svojega zaostajanja glede Evropske unije in Nata, bolj kot meja s Slovenijo pa so jo skrbele meje z Bosno in Hercegovino in Srbijo. Začasni sporazum s Črno Goro o Prevlaki ni bil daleč od koncepta Drnovšek-Račan (menjava kopno za morje). Sicer hrvaška politika ni bila krotka: proti Sloveniji je podžigala bančne, energetske in t.i. ekološko-ribolovno zahteve, ob tem se je oborožila s prodorno diplomacijo, ki je nekatere svoje ljudi razporedila po važnih mednarodnih položajih: predvsem v washingtonskih in natovskih krogih.

 

V času predsedovanja Evropskemu svetu (2008) je Slovenija opozarjala Hrvaško, naj – da bi lahko končala pogajanja o pristopu - iz dokumentov odstrani formulacije in zemljevide, ki prejudicirajo potek meje med državama v škodo zahodne sosede. Slovenija je pogosto omenjala Hrvaško kot najljubšo kandidatko za EU in ni napovedovala nobene blokade, kar se je spremenilo z novo vlado leta 2009. Takrat so slovenski funkcionarji – vse do nekega prelomnega trenutka v drugi polovici leta - grozili, da bodo Hrvaško zaustavili, kar je naletelo na slab odmev v mednarodni javnosti. To izsiljevanje je na neki sprevržen način botrovalo slovenskemu polomu z Arbitražnim sporazumom.

 

Ob tem je treba omeniti enigmatično zanimivost. Danes hrvaški voditelji predlagajo, naj bi se odrekli sodbi haaškega sodišča in mejo določili z bilateralnim dogovorom. Vendar je arbitražo - pravzaprav ves čas po propadu sporazuma Drnovšek-Račan, ki je bil ne glede na nedokončan postopek neko važno mednarodno-pravno dejstvo - vsiljevala Hrvaška. Slovenija je – dokler je bilo mogoče - vztrajala pri sporazumu Drnovšek-Račan, Hrvaška pa je najprej predlagala, naj mejo določi Mednarodno sodišče za morsko pravo v Hamburgu, katerega podpredsednik je bil Hrvat Budislav Vukas. Ker seveda ni šlo samo za morsko mejo in ker je obstajala velika možnost pristranskosti, je Slovenija to možnost odklonila, predlagala pa Sodišče OVSE za konciliacijo in arbitražo. To je odklonila Hrvaška, ki je potem predlagala Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). Potem se je sprožila velika debata o nujnem upoštevanju načela ex aequo et bono.

 

Slovenija bi sprejela ICJ, če bi se v sporazum zapisala zahteva, naj sodišče razsodi po načelu pravičnosti, ob tem pa nas je skrbelo vprašanje teritorialnega dostopa Slovenije do odprtega morja. Leta 2009 so vsa ta vprašanja postala nevažna. Vlada je želela na vsak način dokončno rešiti vprašanje slovensko-hrvaške meje in je v Stockholmu podpisala sporazum, ki je imel dve veliki pomanjkljivosti: namesto teritorialnega dostopa je vseboval nejasno in pravno dvoumno zahtevo po "stiku" slovenskega in odprtega morja, predvsem pa je hrvaški podpis nagradil z obljubo podpore pri vstopanju v EU. Problem je bil v tem, da je Slovenija svojo obljubo izpolnila takoj, sodba arbitražnega sodišča pa je – ne glede na to, da jo je Hrvaška sprejemala s figo v žepu, navsezadnje pa jo je celo zavrnila - sledila čez osem let.

 

Slovenija je potemtakem sklenila slab posel, ki so ga spremljale mnoge nespretnosti, med katerimi je bila na prvem mestu samovšečna izjava zunanjega ministra (Erjavca), da bo Slovenija "zmagala"; na drugem mestu pa izbor arbitra, ki je o tem, kaj se dogaja v Haagu, kjer je uradoval proti visokemu plačilu, spraševal mlado uradnico na ljubljanskem MZZ, pri čemer nikomur ni padlo na pamet, da bi kakorkoli zaščitil svojo komunikacijo.

 

 

***

 

Tu smo prišli do sedanjega časa in odločanja o prihodnjem ravnanju. Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano, in zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena/zavarovana. Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Naša Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo (od Sekolca naprej), Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada. Imamo opraviti z asimetrično situacijo, Slovenija je v paniki, Hrvaška je samozavestna. Dejansko ima Hrvaška boljši mednarodni položaj (zveze z ZDA, Natom), kar je krivda slovenske politike po letu 2008.

 

Nihče se ne bo postavil na stran Slovenije proti Hrvaški.

  

Kaj je mogoče storiti v prihodnosti? Predvsem je treba umiriti situacijo. Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi. Slovenski eksperti bi morali sestaviti seznam hrvaških pričakovanj v zvezi s Slovenijo in načrt podjetij, ki so koristna za obe državi. Aktualna evropska kriza in prekarni položaj vzhodnoevropskih držav sta dve priložnosti, ki ju ne bi smeli zamuditi.

 

Hrvaška predvidoma želi čakati na rešitve drugih mejnih vprašanj (Srbija, Bosna), njen strateški cilj pa je obvladovanje vsaj vzhodne polovice Jadranskega morja, kar neposredno zadeva pristanišče Koper in kar je posebej zanimivo v zvezi z mečkanjem slovenske vlade pri gradnji nove proge. Morali bi se povezati z drugimi državami, ki imajo sorodne probleme (most na Pelješac, Donava). Dalo bi se aktualizirati sporazum Drnovšek-Račan? Aktualna vlada bi morala biti skrajno previdna pri javnem napovedovanju prihodnjih korakov: sicer pa so v diplomaciji napovedi lahko kvečjemu afirmativne in konstruktivne. V MZZ bi nemara lahko ustanovili posvetovalno telo poznavalcev, kot je bilo to v preteklosti, npr. pred letom 2009.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728