Komentar

"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"

Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena (zavarovana). Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo, Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada.

12.04.2019 11:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   Jernej Sekolec   MZZ   Drnovšek   Račan   SFRJ   Josip Broz

Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi.

Kar je bilo, je bilo, zgodovina pa je še vedno učiteljica življenja. Nekoč so bili Slovenci in Hrvati skupaj sotrpini v neslovenskih oz. nehrvaških državah, kar jih je pripravilo do tega, da so se povezovali in da jih je tupatam obšla celo kakšna nespametna ideja, npr. pobuda za kulturno oz. jezikovno poenotenje (ilirizem). Vrhunec njihove sloge je bila leta 1918 kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s slovenskim predsednikom (Korošcem) v hrvaškem Zagrebu, ki pa se je po zaslugi poraza centralnih sil končala v naročju Karađorđevićev. V stari Jugoslaviji in med drugo svetovno vojno so bili glavni tekmeci Hrvati in Srbi. Komunisti so po vojni s pomočjo Tita in Sovjetske zveze poskrbeli za premirje, s hladno vojno se je pozornost usmerila k sporu med Vzhodom in Zahodom, leta 1991 pa se je konkurenca – kljub dobrim pogojem za slovensko-hrvaško solidarnost - spremenila v vsestranske nevšečnosti in spopade.

 

Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj boljšega, kar je bilo glede na njihovo državotvorno tradicijo razumljivo; Slovenci pa so od nekdaj imeli do Hrvatov manifestne ali latentne manjvrednostne komplekse. Dokazov ni malo, prav značilna pa je bila izbira narodne identitete pri Josipu Brozu: čeprav je bil po materi Slovenec, se je predstavljal kot Hrvat (predvsem pa kot pripadnik mednarodnega komunističnega gibanja) in materinega jezika ni govoril. Iz začetnega slovensko-hrvaškega zavezništva proti Miloševiću se je razvilo veliko nezaupanje, ki naj bi ga po Tuđmanovi smrti prekinila dunajska pogodba o nasledstvu SFRJ in sporazum Drnovšek-Račan. Poskus sprave je propadel, nakar so si nesreče sledile ena za drugo. Hrvaška je bila nesrečna zaradi svojega zaostajanja glede Evropske unije in Nata, bolj kot meja s Slovenijo pa so jo skrbele meje z Bosno in Hercegovino in Srbijo. Začasni sporazum s Črno Goro o Prevlaki ni bil daleč od koncepta Drnovšek-Račan (menjava kopno za morje). Sicer hrvaška politika ni bila krotka: proti Sloveniji je podžigala bančne, energetske in t.i. ekološko-ribolovno zahteve, ob tem se je oborožila s prodorno diplomacijo, ki je nekatere svoje ljudi razporedila po važnih mednarodnih položajih: predvsem v washingtonskih in natovskih krogih.

 

V času predsedovanja Evropskemu svetu (2008) je Slovenija opozarjala Hrvaško, naj – da bi lahko končala pogajanja o pristopu - iz dokumentov odstrani formulacije in zemljevide, ki prejudicirajo potek meje med državama v škodo zahodne sosede. Slovenija je pogosto omenjala Hrvaško kot najljubšo kandidatko za EU in ni napovedovala nobene blokade, kar se je spremenilo z novo vlado leta 2009. Takrat so slovenski funkcionarji – vse do nekega prelomnega trenutka v drugi polovici leta - grozili, da bodo Hrvaško zaustavili, kar je naletelo na slab odmev v mednarodni javnosti. To izsiljevanje je na neki sprevržen način botrovalo slovenskemu polomu z Arbitražnim sporazumom.

 

Ob tem je treba omeniti enigmatično zanimivost. Danes hrvaški voditelji predlagajo, naj bi se odrekli sodbi haaškega sodišča in mejo določili z bilateralnim dogovorom. Vendar je arbitražo - pravzaprav ves čas po propadu sporazuma Drnovšek-Račan, ki je bil ne glede na nedokončan postopek neko važno mednarodno-pravno dejstvo - vsiljevala Hrvaška. Slovenija je – dokler je bilo mogoče - vztrajala pri sporazumu Drnovšek-Račan, Hrvaška pa je najprej predlagala, naj mejo določi Mednarodno sodišče za morsko pravo v Hamburgu, katerega podpredsednik je bil Hrvat Budislav Vukas. Ker seveda ni šlo samo za morsko mejo in ker je obstajala velika možnost pristranskosti, je Slovenija to možnost odklonila, predlagala pa Sodišče OVSE za konciliacijo in arbitražo. To je odklonila Hrvaška, ki je potem predlagala Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). Potem se je sprožila velika debata o nujnem upoštevanju načela ex aequo et bono.

 

Slovenija bi sprejela ICJ, če bi se v sporazum zapisala zahteva, naj sodišče razsodi po načelu pravičnosti, ob tem pa nas je skrbelo vprašanje teritorialnega dostopa Slovenije do odprtega morja. Leta 2009 so vsa ta vprašanja postala nevažna. Vlada je želela na vsak način dokončno rešiti vprašanje slovensko-hrvaške meje in je v Stockholmu podpisala sporazum, ki je imel dve veliki pomanjkljivosti: namesto teritorialnega dostopa je vseboval nejasno in pravno dvoumno zahtevo po "stiku" slovenskega in odprtega morja, predvsem pa je hrvaški podpis nagradil z obljubo podpore pri vstopanju v EU. Problem je bil v tem, da je Slovenija svojo obljubo izpolnila takoj, sodba arbitražnega sodišča pa je – ne glede na to, da jo je Hrvaška sprejemala s figo v žepu, navsezadnje pa jo je celo zavrnila - sledila čez osem let.

 

Slovenija je potemtakem sklenila slab posel, ki so ga spremljale mnoge nespretnosti, med katerimi je bila na prvem mestu samovšečna izjava zunanjega ministra (Erjavca), da bo Slovenija "zmagala"; na drugem mestu pa izbor arbitra, ki je o tem, kaj se dogaja v Haagu, kjer je uradoval proti visokemu plačilu, spraševal mlado uradnico na ljubljanskem MZZ, pri čemer nikomur ni padlo na pamet, da bi kakorkoli zaščitil svojo komunikacijo.

 

 

***

 

Tu smo prišli do sedanjega časa in odločanja o prihodnjem ravnanju. Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano, in zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena/zavarovana. Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Naša Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo (od Sekolca naprej), Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada. Imamo opraviti z asimetrično situacijo, Slovenija je v paniki, Hrvaška je samozavestna. Dejansko ima Hrvaška boljši mednarodni položaj (zveze z ZDA, Natom), kar je krivda slovenske politike po letu 2008.

 

Nihče se ne bo postavil na stran Slovenije proti Hrvaški.

  

Kaj je mogoče storiti v prihodnosti? Predvsem je treba umiriti situacijo. Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi. Slovenski eksperti bi morali sestaviti seznam hrvaških pričakovanj v zvezi s Slovenijo in načrt podjetij, ki so koristna za obe državi. Aktualna evropska kriza in prekarni položaj vzhodnoevropskih držav sta dve priložnosti, ki ju ne bi smeli zamuditi.

 

Hrvaška predvidoma želi čakati na rešitve drugih mejnih vprašanj (Srbija, Bosna), njen strateški cilj pa je obvladovanje vsaj vzhodne polovice Jadranskega morja, kar neposredno zadeva pristanišče Koper in kar je posebej zanimivo v zvezi z mečkanjem slovenske vlade pri gradnji nove proge. Morali bi se povezati z drugimi državami, ki imajo sorodne probleme (most na Pelješac, Donava). Dalo bi se aktualizirati sporazum Drnovšek-Račan? Aktualna vlada bi morala biti skrajno previdna pri javnem napovedovanju prihodnjih korakov: sicer pa so v diplomaciji napovedi lahko kvečjemu afirmativne in konstruktivne. V MZZ bi nemara lahko ustanovili posvetovalno telo poznavalcev, kot je bilo to v preteklosti, npr. pred letom 2009.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077