Komentar

Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe.

13.04.2019 22:10
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Danijel Harms   Vladimir Medenica   literatura   Nikolaj Aleksejevič Zabolocki   stalinisti

Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili.

Najprej bom opisal zame pomemben slučaj, a le zato, da bi pred vami pokazal zmogljivost poetskega, literarnega slučaja, ki je tema današnjega komentarja. Slučaj: kmalu po Novem letu sem trikrat zapored na naši ulici srečal državljana, ki ga najraje ne bi nikoli več srečal. Z njim sem se pred več kot tremi desetletji znašel v odurni birokratski sobi na nasprotni strani mize, na Mačkovi ulici v Ljubljani. To je bilo kmalu po umetniško-politični Plakatni aferi leta 1987. Tisto majhno birokratsko "one" je v tisti ostudni sobi siknilo vame v čistunski slovenščini:

 

"Če bi mene kaj vprašali, bi te na tem mestu takoj ubil. Ne pa to, da moramo vsi prenašati tvoje idiotizme! Sicer pa naj te kar tvoji, tam doli nataknejo na kol."

 

Na ta pogovor sem bil uradno poklican z uradnim pozivom države. Takšnih stavkov pa ne pozabiš zlepa. Vem, da se ponavljam, toda "one" sem letos srečal trikrat zapored, pred tem pa dvaintrideset let - nikoli. Obraza in lika državljana te vrste ne pozabiš kar tako. Celo bolj oduren je bil od tistih, ki so me malo po tistem ... spodaj razbijali! Medtem, ko mi je šlo "one" prvič nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ...

 

 

***

 

Pred manj kot mesecem dni sem predaval na Filološki fakulteti na oddelku za slavistiko v Beogradu, po predavanju sem se srečal s knjižnim založnikom Vladimirjem Medenico. Tako kot njegova založba Logos presega meje založništva, tako beograjsko založništvo nasploh presega vse formate razvite knjižne kulture. Seveda na poseben način. Medenica v svoji založbi vrtinči duha natančno izbrane literature, tiska knjige o literarni teoriji, o zgodovini umetnosti predvsem pa tiska tisto, kar mi je nadvse blizu: filozofsko - kozmistične knjge. Ob najinem snidenju mi je poklonil zbrana dela Danijela Harmsa v dveh delih, ki jih je leta 2005 tudi sam uredil. Medenica je opravil s tem dejanjem neverjeten napor, celovito nam je predstavil pesnika, pisatelja, avtorja otroške literature, dramatika, Danila Ivanoviča Juvačeva, bolj znanega pod umetniškim imenom Harms, ki je v svojem opusu napisal celo mnoštvo poetskih slučajev.

 

Naj povem, da imamo Harmsove slučaje prevedene tudi v slovenščino v izvrstnem prvedu Draga Bajta (Zakon linča). Medeničino zbrano delo z naslovom Harms / prvi del "Od 0 proti 1", obsega 933 strani, drugi del "Od 1 proti 0" pa obsega 879 strani stilno usklajenega prevoda. Opravilo ga je osem izvrstnih prevajalcev: Kornelija Ičin, Mirjana Grbić, Natalija Nenezić, Bojana Sabo, Boban Džurić, Jelena Kusovac, Julija Stankov in Ana Jakovljević. Ravno Kornelija Ičin, redna profesorica ruskega jezika, beograjske rusistike je bila gostiteljica mojega nastopa. Poleg mene so na slavistiki predavali drrr. Jurij Baturin in dr. Kristina Pranjić.

 

Digresija I.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim, da je Korenlija Ičin v preteklosti prevajala in analizirala meni nadvse pomembnega pesnika Nikolja Stepanoviča Gumiljova. Konec digresije.

 

Digresija II.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim še ene izvrstne beograjske založbe, ki deluje iz popolnoma nasprotnih izhodišč kot založba Logos. To je založba Barabe, ki izhaja iz hiperinteligentnih stanj anarhije, ki jo ureja Ratibor Trivunac. Konec digresije.

 

Digresija III.: ne morem se upreti, da ne navedem ob Harmsu še Leva Natanoviča Luntza in njegovo dramo Opice prihajajo. Oba, tako Harms kot Luntz izhajata iz gogoljskega dramskega gona. Konec digresije.

 

 

***

 

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Daniela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe. Bralec seveda tega najprej ne pričakuje. Od tu naprej pa vedno znova sluti, da se bo Harms prekinjal. Pravzaprav se boji, da se bo prekinjal. Takoj zatem nastopi Harmsova - beseda, ena sam beseda! Za Hramsa sta dve besedi preveč.

 

Ničla ali nič.

 

 

 

Neskončnost nam odgovarja na vsa vprašanja, obstaja pa vprašanje, ki nujno zahteva odgovor: Kaj sploh je nekončnost? Odgovor: Neskončno nima konca ne na levi ne na desni. Harms se je zavedal, da je naš planet vozlišče vesolja. Navkljub vsemu Harms vztraja v alegorijah in metaforah samo zato, da bi jih ponižal. Groza nas grabi, a nezaupanje do Harmsa počasi izginja. Pred nami je zopet znano okolje digitalnega portala. Takoj zatem začne tudi portal izginjati. Ni več portala! Ena misel odleti v višave, druga pade pod noge, vse skupaj pa navzkriž. Avtor si navsezadnje želi, da bi vsi ljudje tega sveta govorili isti jezik, da bi se bolje razumeli. Praznine in polnosti. Življenja ni, je samo še umetnost!

 

Ni več metafor, alegorij in simbolov, so samo še znaki, sistemi, modeli in moduli. O Harmsu je nekdo zapisal: Mi, ki živimo od veselja njegovih slučajev, mi nad katerimi so demoni že zdavnaj obupali, mi ki živimo v prosorih, ki imajo dvojno dno, verjamemo v življenje in umetnost.

 

Vedno znova nas opozarja na to, da zaplet, ki ga berete, ni le čista, pusta izmišljija, temveč je opremljena s pomembnimi dejstvi. Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili. V reaktiviranju Harmsovega sedanjega časa dobimo posebno dokumentarnost, ki je brutalnejša od vse stvarnosti, ki kaže na zločine in zločince. Kaj naj tisto "one", ki ga srečujem te dni po mnogih destletjih, ubijem? Zakaj kogarkoli ubiti? Saj je že tako ali tako obsojen na lastno izginjanje.

 

 

***

 

Na začetku druge svetovne vojne je bil Harms kot moteč element izgnan v Novosibirsk, kjer je leta 1942 v zaporniški bolnišnici tudi umrl. Politično je bil rehabilitiran leta 1956, umetniško pa ga ni njegov prijatelj Nikolaj Aleksejevič Zabolocki nikoli pozabil. Zabolocki je pričal, da je Harms najbolj med vsemi živalmi oboževal tapirja.

 

Medtem, ko mi je "one" prvič šlo nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ... sem se zakrohotal Harmsu:

 

Kmalu bomo praznovali Veliko noč. Po naši ulici se je sprehajal s svojo družino manjši sivolas mož brez posebnosti. Bil je tako izrazito brez posebnosti, da je preprosto neverjetno, zakaj sem si ga sploh zapomnil za vse večne čase. Tudi njegova družina je bila brez posebnosti. Takšna je bila, da je verjetno ne bi nikoli več prepoznal, če bi jo srečal. Vsi skupaj so bili srečna družina brez posebnosti. Ta pritlikavi sivolas mož v resnici sploh ni bil tako pritlikav, kot se mi je zdelo, tako da ne vem, če je sploh bil pritlikav, pa tudi las verjetno ni imel sivih. Mogoče pa sploh ni imel las. Mogoče je bil gologlav. Mogoče sploh ni imel ne nosu ne ušes, kaj šele ust. Mogoče sploh ni imel obraza. Da, verjetno sploh ni imel obraza, ker je bil človek brez posebnosti. Mogoče pa sploh ni imel družine, mogoče ni imel ne imena, ne priimka. No, nisem več prepričan ali je sploh obstajal. Čeprav ga ne bom nikoli pozabil!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,031
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,358
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,806
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,014
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,438
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,574
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,058
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,325
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,162
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 914