Priznam, da me je sporočilo Marka Makovca šokiralo. Ne zato, ker bi ga razumel kot neko konkretno grožnjo ali napoved strašnega maščevanja, pač pa zato, ker nečesa tako neumnega od slovenskega diplomata, veleposlanika in bivšega predsednikovega svetovalca človek res ne bi pričakoval. Sporočilo v slogu "boš ti že še videl" je otročje in kaže na popolnoma neprimerno reakcijo pošiljatelja, ki si je s tem dokončno zapravil možnost, da bi bil imenovan za novega veleposlanika v Zagrebu, v kolikor seveda držijo informacije, da je bil dejansko med kandidati za ta položaj (tega namreč nikoli nismo trdili, vir). Še bolj gre Makovcu v škodo aktualni kontekst zgodbe, kajti ravno v teh dneh so pritiski na medije predmet občutljive politične, javne in celo mednarodne debate.

Premier Marjan Šarec je minuli teden sklical Svet za nacionalno varnost, da bi tam celotni državni vrh s predsedniki vseh parlamentarnih strank razpravljal o nekem telefonskem pogovoru, nezakonito (!) posnetim med dvema tujima državljanoma. Predmet pogovora pa je bil, kot vemo, vpliv na poročanje najbolj popularne komercialne televizije pri nas. Kaj naj si potem mislimo o sporočilu, ki sem ga v nedeljo zjutraj prejel od Marka Makovca, našega veleposlanika na stalnem predstavništvu Slovenije v Bruslju pri Evropski uniji, akreditiranega pri Politično-varnostnem odboru (PSC)? Da si zasluži načelno in ostro obsodbo. Tega se ne dela. Pika.

Kaj pomeni za medijsko svobodo, če visok diplomat uredniku nekega medija sporoča, da "za vsako rit raste palica, tudi zate"? Kakšno mnenje ima o takšnem neprimernem izpadu Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je Marko Makovec zaposlen? Se zdi takšno obnašanje primerno predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bi teoretično lahko podpisal ukaz o imenovanju gospoda Makovca za veleposlanika Republike Slovenije v Zagrebu?

Marku Makovcu so že čestitali za imenovanje, čeprav postopek sploh še ni končan (vir).

Niti slučajno na dvomim v odgovore vseh naštetih. Glede na izoblikovano prakso gre za nedopustne in obsodbe vredne pritiske, celo grožnje mediju. Marko Makovec je s sporočilom največ povedal o sebi, o svojem dojemanju medijske svobode na eni strani ter razumevanju svojega položaja na drugi strani. Kajti če se nekdo javno zahvaljuje ljudem, ki so mu čestitali za imenovanje na veleposlaniški položaj, pri čemer uradni postopek sploh še ni končan, potem je to simptom nečesa zelo problematičnega - namreč tega, da se naslovnik čuti upravičenega sprejemati te čestitke, ker dejansko misli, da je služba že njegova (čeprav, kot rečeno, še ni).

To pa seveda odpira še eno, dodatno in vsebinsko celo občutljivejše vprašanje: Kako dejansko potekajo postopki za imenovanja slovenskih diplomatov najvišjega ranga, tj. veleposlanikov oziorma šefov misij? Imajo res vsi prijavljeni kandidati enake možnosti? Je slučajno v ozadju še kak drug, morda političen ali klientelističen kriterij, ki s strokovnostjo in referencami nima zveze? Če je vsaj en odgovor pozitiven - in verjetno je -, potem je skrajni čas, da v zgodbo vstopi Komisija za preprečevanje korupcije.

O strokovnosti in referencah Marka Makovca (še) nismo nikoli pisali. Nismo se poglabljali v njegovo preteklost, strankarsko zaledje ali renome, ki si ga je pridobil v Bruslju kot veleposlanik v PSC. Vse, kar nas je zanimalo in kar smo ugotovili, lahko povzamemo v treh preprostih alinejah:

1. Da ga zanima veleposlaniško mesto v Zagrebu.

2. Da se je zahvaljeval za čestitke prijateljev ob imenovanju za veleposlanika v Zagrebu.

3. Da je nekaj hudo narobe, če se nekdo še pred uradnim zaključkom postopka obnaša tako, kot da je že imenovan.

Na objave v treh člankih ni bilo nobenega odgovora, popravka ali prikaza nasprotnih dejstev. Z drugimi besedami, navedbam portala+ ni nihče oporekal, kar pomeni, da so bile resnične in podkrepljene z dokazi. Zato je po svoje še toliko bolj zgovorna nedeljska "reakcija" Marka Makovca, ki je bila videti takole:

Nobenega dvoma ne bi smelo biti glede bodoče kariere gospoda Makovca v slovenski diplomaciji. Vsaj kar se veleposlaniškega mesta na Hrvaškem tiče, je zgodba bržkone končana: Marko Makovec si je možnosti, da bi dobil to službo, sam pokopal s svojim nesprejemljivim, vehementnim obnašanjem. Groziti urednikom s palico bi bilo v nekih drugih okoliščinah morda celo smešno, vendar živimo v časih, ko je vrag odnesel šalo. Celotna slovenska vlada je pred dnevi ostro obsodila poskus vplivanja na medije s strani tujega predstavnika, zato so še toliko bolj zavržni in obsodbe vredni pritiski na medije ali celo grožje s strani domačih, slovenskih državnih funkcionarjev.

________________________________

Preberite tudi povezane članke: 

Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan (vir)

Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!članek (vir)

Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov (vir)