Komentar

Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.

21.04.2019 08:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ekspresionizem   scenografija   opera   Marij Kogoj   Črne maske   Ana Kocjančič   Moderna galerija   Narodna galerija   Taras Kermauner

V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

Hrapavo in na kratko povedano: ta teden sem se srečal z umetnostnim zgodovinarjem Vittorijem Sgarbijem. V Moderni galeriji sem mu predstavil Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927, nato pa sva si skupaj ogledala stalno postavitev slikarskih in skulpturalnih del v Narodni galeriji s posebnim poudarkom na avtorjih iz Kapitalije, ki so umeščeni v ljubljansko postavitev. Seveda si lahko mislite, da je bil on tisti, ki me je vodil po baročnih slikovnih strminah. Nekatera spoznja so bila resnično presentljiva. Urgentno in na kratko povedano: kustodinja Ana Kocjančič pripravlja v prihajajočem tednu v Narodni galeriji otvoritev razstave z naslovom Prostor v prostoru s podnaslovom Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Poleg tega je Ana Kocjančič avtorica obsežne dvodelne monografije z istim naslovom, ki jo imam pred seboj.

 

Do današnjega dne v Ljubljani še nismo videli podobne pregledne razstave, ob kateri bi lahko premislili scenografsko umetnost na Slovenskem v kontekstu evropskega scenografskega korpusa. To, kar lahko že ta trenutek brez vsakega zadržka povem po ogledu monografije, je to, da je slovenska gledališka scenografija velik evropski umetniški fenomen. Takoj dodam: dokler je v območju vizualne projekcije (na papirju). Produkcija scenografije pa je delo gledališke strojnice ... Slovenska scenografija na papirju je presežna in vizualno presenetljiva na vseh ravneh. Ker je nemogoče, da bi pred vas prelil to ogromno produkcijo, sem se odločil, da bom komentiral le izjemen fenomen: scenografski javni natačaj iz leta 1928, ki je bil objavljen ob pripravah na praizvedbo opere Marija Kogoja Črne maske. V komentarju bom uporabljal znanje, ki sem ga dobil, od profesorja zgodovine gledališča dr. Marka Marina.

 

Digresija: Naj postavim ob bok Črnim maskam še ekspresionistično opero Jenufa češkega skladatelja Leoša Janačeka, ki je bila uprizorjena v ljubljanski operi leta 1934, dirigiral je Lovro Matačič. Konec digresije.

 

Ta netipični umetniški natečaj je razpisal nadvse pomemben direktor takratne jubljanske opere, tržačan Mirko Polič. Nanj se je prijavilo šest scenografov, med njimi so bili scenografi najmlajše generacije, kot so Eduard Stepančič, Avgust Černgoj, Ferdo Delak, Ivan Čargo in Ivo Spinčič. Edini, ki je imel malo več izkušenj s scenografsko umetnostjo, pa je bil Ivan Vavpotič. Ta je bil v finalu natečaja tudi izbran. A vse, čisto vse plastične scenske projekcije vseh šestih scenografov so izkazale najvišjo stopnjo duha časa.

 

Navkljub temu, da to ni komentar o operi Marija Kogoja, želim o njej izpostaviti nekaj izhodišč, ki so v mojem fokusu: To, na kar je pomembno opozoriti, je, da je Marij Kogoj sredi simbolistične pripovedi Leonida Andrejeva uvajal ekspresivno glasbeno žarjenje. Podobno kot je Andrejev sredi simbolističnega duha časa doživljal ekspresivna čustva, ki so se kmalu po tem spremenila v ekspresionizem. 

 

V Kogojevi glasbeni notaciji je zame nadvse pomembnen recitativ. To je trenutek, ko se gledališka replika spremeni v glasbo in obratno, ko mora glasba preprosto spregovoriti: Koliko nas je? Mnogo in še več! So pa momenti v operi, ko bi morala glasba celo obnemeti. V Kogojevem primeru moramo besedo opera razumeti v njenem etimološkem smislu - kot veliko, celovito delo. Paradoksalno je ravno to, da je z ekspresivnim razkosanjem dramske strukture in glasbe zgradil združeno glasbeno umetnino.

 

Tej izjemni operi se je pridružilo s svojo modernostjo šest izvrstnih scenografov. Vsak od njih je izpostavil svoj vizualni jezik. Gledali smo konstruktivistično dikcijo in ekspresionistični nagovor. A navkljub vsemu je bil nosilec realizacije po končanem natečaju - ekspresionistični stil. Snovanje ekspresionističnega gledališča izhaja iz anti-realističnih izhodišč XIX. stoletja, izhaja iz upora proti naturalistični scenski plastiki. Scenografi so se v drugem desetletju XX. stoletja vrnili iz naturalistične tridimenzionalnosti nazaj k dvodimenzionalnemu projeciranju s pomočjo barvnih odrskih poslikanih ploskev na večih prostorskih ravneh. Pigmetirane dvodimenizonalne elemente so organizirali v tridimenzionalnem scenskem volumnu na večih višinah.

 

Zaradi želje, da bi razumeli ta strokovni problem, bom nanizal pred vas zaporedja te pomembne odrske spremebe: 

 

a.) V romantičnem gledališču so prostorske motive scenski slikarji slikali na scensko platno oziroma na horizont, te pa so organizirano obesili v prostor ter jih osvetljevali z nizom sveč, vstavljenih v svetlobne školjke.

 

b.) Revolucija se je zgodila, ko so dvodimenzionalne poslikave v scenskem prostoru dobesedno zamenjali z interierji salonov, spalnic in eksterierjev, kot je balkon meščanske vile ali pa parkovni mostički.

 

c.) Tako smo na odru dobili naturalistično organiziran prostor, ki je omogočal igralcem posnemanje življenja. Dobili smo navidezno rekonstrukcijo resničnosti.

 

d.) V času ekspresionistične scenografije so umetniki storili zavesten korak nazaj v preteklost, k dvodimenzionalnim poslikavam na objektnost. Poslikave so se kategorično razlikovale od romantičnih horizontov (Kabinet dr. Kaligarija, Dogodek v mestu Gogi). Zažarele so s pomočjo najnovejšega izuma, z električno osvetlitvijo, ki je v celoti spremenila barvno tonaliteto odrske resničnosti.

 

e.) Ravno ta tehno trenutek je omogočil scenografom odrsko revolucioniranje horizonta in scenskih elementov, ki so dinamizirali scensko vektorijalnost.

 

 

Meščanske motive so z ekspresionistično dramatiko popolnoma ukinili. Motivi so se preselili na družbene robove ali v vojne rove. Na odru nismo več gledali kraljevskih kronik in dvorcev na Danskem, na odru ni bilo več meščanskih in šentflorjanskih čustvenih problemov in spolnih ekscesov. Izginile so afere in škandali ali vodviljski zapleti. Znašli smo se v novih prostorih. Črne maske tega prostorskega preskoka niso naredile, so pa subjektivizirale prostor, znašli smo se v glavi protagonista.

 

Poslikane, dvodimezionalne scenske maske so z nastopom ekspresionizma reflektirale notranja stanja dramskih akterjev. Izkrivljena psihološka stanja revščine, vojnega masakra, invalidnosti vseh vrst, splonih bolezni in kastracij so postala nosilci izkrivljenih črt scenskega prostora, ki so omogočale popolnoma drugačno pozicioniranje igralčeve telesnosti v scenskem prostoru.

 

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.        

 

Tako kot so bili popačeni odnosi v dramskih odnosih, tako so na odru gledalci gledali kričeče poševnine, ki niso odražale resničnosti. Bile so ji celo nasprotne. V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

 

Kustodinja Ana Kocijančič nas je v tej zvezi opozorila na pomemben detajl. V tistih letih 1928/29 so v ljubljanski Operi v obdobju pred premiero Črnih mask namestili popolnoma novo električno napeljavo. Prvič je bila nameščena že leta 1892, toda nova napeljava iz leta 1928/29 je pomembno prispevala k poplnoma novemu pogledu na ambiente krvavih dram XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
3
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
32
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,071
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,712
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,242
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,966
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,542
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,944
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,403
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,091
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,096
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,036