Komentar

Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.

21.04.2019 08:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ekspresionizem   scenografija   opera   Marij Kogoj   Črne maske   Ana Kocjančič   Moderna galerija   Narodna galerija   Taras Kermauner

V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

Hrapavo in na kratko povedano: ta teden sem se srečal z umetnostnim zgodovinarjem Vittorijem Sgarbijem. V Moderni galeriji sem mu predstavil Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927, nato pa sva si skupaj ogledala stalno postavitev slikarskih in skulpturalnih del v Narodni galeriji s posebnim poudarkom na avtorjih iz Kapitalije, ki so umeščeni v ljubljansko postavitev. Seveda si lahko mislite, da je bil on tisti, ki me je vodil po baročnih slikovnih strminah. Nekatera spoznja so bila resnično presentljiva. Urgentno in na kratko povedano: kustodinja Ana Kocjančič pripravlja v prihajajočem tednu v Narodni galeriji otvoritev razstave z naslovom Prostor v prostoru s podnaslovom Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Poleg tega je Ana Kocjančič avtorica obsežne dvodelne monografije z istim naslovom, ki jo imam pred seboj.

 

Do današnjega dne v Ljubljani še nismo videli podobne pregledne razstave, ob kateri bi lahko premislili scenografsko umetnost na Slovenskem v kontekstu evropskega scenografskega korpusa. To, kar lahko že ta trenutek brez vsakega zadržka povem po ogledu monografije, je to, da je slovenska gledališka scenografija velik evropski umetniški fenomen. Takoj dodam: dokler je v območju vizualne projekcije (na papirju). Produkcija scenografije pa je delo gledališke strojnice ... Slovenska scenografija na papirju je presežna in vizualno presenetljiva na vseh ravneh. Ker je nemogoče, da bi pred vas prelil to ogromno produkcijo, sem se odločil, da bom komentiral le izjemen fenomen: scenografski javni natačaj iz leta 1928, ki je bil objavljen ob pripravah na praizvedbo opere Marija Kogoja Črne maske. V komentarju bom uporabljal znanje, ki sem ga dobil, od profesorja zgodovine gledališča dr. Marka Marina.

 

Digresija: Naj postavim ob bok Črnim maskam še ekspresionistično opero Jenufa češkega skladatelja Leoša Janačeka, ki je bila uprizorjena v ljubljanski operi leta 1934, dirigiral je Lovro Matačič. Konec digresije.

 

Ta netipični umetniški natečaj je razpisal nadvse pomemben direktor takratne jubljanske opere, tržačan Mirko Polič. Nanj se je prijavilo šest scenografov, med njimi so bili scenografi najmlajše generacije, kot so Eduard Stepančič, Avgust Černgoj, Ferdo Delak, Ivan Čargo in Ivo Spinčič. Edini, ki je imel malo več izkušenj s scenografsko umetnostjo, pa je bil Ivan Vavpotič. Ta je bil v finalu natečaja tudi izbran. A vse, čisto vse plastične scenske projekcije vseh šestih scenografov so izkazale najvišjo stopnjo duha časa.

 

Navkljub temu, da to ni komentar o operi Marija Kogoja, želim o njej izpostaviti nekaj izhodišč, ki so v mojem fokusu: To, na kar je pomembno opozoriti, je, da je Marij Kogoj sredi simbolistične pripovedi Leonida Andrejeva uvajal ekspresivno glasbeno žarjenje. Podobno kot je Andrejev sredi simbolističnega duha časa doživljal ekspresivna čustva, ki so se kmalu po tem spremenila v ekspresionizem. 

 

V Kogojevi glasbeni notaciji je zame nadvse pomembnen recitativ. To je trenutek, ko se gledališka replika spremeni v glasbo in obratno, ko mora glasba preprosto spregovoriti: Koliko nas je? Mnogo in še več! So pa momenti v operi, ko bi morala glasba celo obnemeti. V Kogojevem primeru moramo besedo opera razumeti v njenem etimološkem smislu - kot veliko, celovito delo. Paradoksalno je ravno to, da je z ekspresivnim razkosanjem dramske strukture in glasbe zgradil združeno glasbeno umetnino.

 

Tej izjemni operi se je pridružilo s svojo modernostjo šest izvrstnih scenografov. Vsak od njih je izpostavil svoj vizualni jezik. Gledali smo konstruktivistično dikcijo in ekspresionistični nagovor. A navkljub vsemu je bil nosilec realizacije po končanem natečaju - ekspresionistični stil. Snovanje ekspresionističnega gledališča izhaja iz anti-realističnih izhodišč XIX. stoletja, izhaja iz upora proti naturalistični scenski plastiki. Scenografi so se v drugem desetletju XX. stoletja vrnili iz naturalistične tridimenzionalnosti nazaj k dvodimenzionalnemu projeciranju s pomočjo barvnih odrskih poslikanih ploskev na večih prostorskih ravneh. Pigmetirane dvodimenizonalne elemente so organizirali v tridimenzionalnem scenskem volumnu na večih višinah.

 

Zaradi želje, da bi razumeli ta strokovni problem, bom nanizal pred vas zaporedja te pomembne odrske spremebe: 

 

a.) V romantičnem gledališču so prostorske motive scenski slikarji slikali na scensko platno oziroma na horizont, te pa so organizirano obesili v prostor ter jih osvetljevali z nizom sveč, vstavljenih v svetlobne školjke.

 

b.) Revolucija se je zgodila, ko so dvodimenzionalne poslikave v scenskem prostoru dobesedno zamenjali z interierji salonov, spalnic in eksterierjev, kot je balkon meščanske vile ali pa parkovni mostički.

 

c.) Tako smo na odru dobili naturalistično organiziran prostor, ki je omogočal igralcem posnemanje življenja. Dobili smo navidezno rekonstrukcijo resničnosti.

 

d.) V času ekspresionistične scenografije so umetniki storili zavesten korak nazaj v preteklost, k dvodimenzionalnim poslikavam na objektnost. Poslikave so se kategorično razlikovale od romantičnih horizontov (Kabinet dr. Kaligarija, Dogodek v mestu Gogi). Zažarele so s pomočjo najnovejšega izuma, z električno osvetlitvijo, ki je v celoti spremenila barvno tonaliteto odrske resničnosti.

 

e.) Ravno ta tehno trenutek je omogočil scenografom odrsko revolucioniranje horizonta in scenskih elementov, ki so dinamizirali scensko vektorijalnost.

 

 

Meščanske motive so z ekspresionistično dramatiko popolnoma ukinili. Motivi so se preselili na družbene robove ali v vojne rove. Na odru nismo več gledali kraljevskih kronik in dvorcev na Danskem, na odru ni bilo več meščanskih in šentflorjanskih čustvenih problemov in spolnih ekscesov. Izginile so afere in škandali ali vodviljski zapleti. Znašli smo se v novih prostorih. Črne maske tega prostorskega preskoka niso naredile, so pa subjektivizirale prostor, znašli smo se v glavi protagonista.

 

Poslikane, dvodimezionalne scenske maske so z nastopom ekspresionizma reflektirale notranja stanja dramskih akterjev. Izkrivljena psihološka stanja revščine, vojnega masakra, invalidnosti vseh vrst, splonih bolezni in kastracij so postala nosilci izkrivljenih črt scenskega prostora, ki so omogočale popolnoma drugačno pozicioniranje igralčeve telesnosti v scenskem prostoru.

 

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.        

 

Tako kot so bili popačeni odnosi v dramskih odnosih, tako so na odru gledalci gledali kričeče poševnine, ki niso odražale resničnosti. Bile so ji celo nasprotne. V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

 

Kustodinja Ana Kocijančič nas je v tej zvezi opozorila na pomemben detajl. V tistih letih 1928/29 so v ljubljanski Operi v obdobju pred premiero Črnih mask namestili popolnoma novo električno napeljavo. Prvič je bila nameščena že leta 1892, toda nova napeljava iz leta 1928/29 je pomembno prispevala k poplnoma novemu pogledu na ambiente krvavih dram XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
1
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
22
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,035
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,490
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,295
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,269
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,325
06/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,918
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,254
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,336
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,086
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 512