V parlamentu je Levica pod vodstvom Luke Meseca organizirala razpravo o tem, ali je potrebno razširiti ljubljanski avtocestni obroč in v to vložiti okrog milijarde evrov sredstev. Razprava, ki se je razvila, je bila v glavnem negativno nastrojena do širitve avtocest ljubljanskega obroča. Razpravljavci so nekako strnili svoja stališča tako, da nove ceste pritegnejo nase še več prometa, zato se je proti prometnim zastojem najuspešneje boriti tako, da novih cest ne gradimo in s tem prisilno zmanjšujemo cestni promet. Mnogo govora je bilo tudi o večjih vlaganjih v javni prevoz, zlasti v izboljševanje železniškega potniškega prometa. Čeprav je bila razprava namenjena predvsem ljubljanskemu avtocestnemu obroču, se je delno razširila tudi na vso Slovenijo in zajela vse vrste prometa - od železniškega, do osebnega, tovornega in cestnega.

Prevladalo je splošno mnenje, da je cestni promet v Sloveniji favoriziran, da se pretežno vlaga v izgradnjo cest in avtocest, da je železniški promet podrejen, da se premalo vlaga v obnovo in razvoj železnice. Slišali smo tudi - in to večkrat ponovljeno neumnost, češ da je Marija Terezija zgradila železnice v Sloveniji. To je samo medklic, ki opozarja na to, kako strokovno so se razpravljavci lotili teme.

Kljub temu, da je razpravo organizirala Levica, pa sem vseeno misli, da bo razprava širša, bolj odprta in da bo nekako zajela širši prostor. Če jo takole ocenim, lahko ugotovim, da je bila škodljiva in da je v bistvu zabila prvi žebelj v krsto razvoja slovenskega prometa. Če se bo vzdušje, ki je prevevalo razpravo in razpravljavce podžigalo, razširilo, lahko pričakujemo popolno prometno izolacijo Slovenije. Najprej naj opozorim na nekaj dejstev, ki jih je potrebno pri načrtovanju prometa v Sloveniji upoštevati.

Slovenske avtoceste so delno že preobremenjene in prometni zastoji so praktično stalnica. Ne povzročajo jih le izredna stanja, kot so sneženje ali večja rekonstrukcijska dela. Do zastojev prihaja že zaradi najmanjših dogodkov. Nujno je potrebno začeti razmišljati o tem, kaj storiti? Vzhodno in zahodno od Slovenije potekajo intenzivne aktivnosti pri posodabljanju železniških povezav med Reko, Zagrebom in Budimpešto ter med Trstom, Beljakom, Gradcem in Dunajem. 

Povezava med Trstom in Dunajem bo z baznimi predori pod Golico in Semeringom zaključena v času, ko bomo v Sloveniji zgradili 2. tir. Italija je sklenila s Kitajsko dogovor o intenziviranju prometa med Kitajsko in Evropo. V tem dogovoru je posebej izpostavljen Trst kot glavna vstopna sredozemska luka v Evropo.

To so v glavnem okvirji, ki kažejo na vpetost Slovenije v mednarodni prostor. Iz navedenega vidimo, kaj mora Slovenija narediti, da bo enakopravni faktor v širšem prostoru. Bistveno je dejstvo, da bo Trst postal ena največjih luk v Sredozemlju. Kolikšen bo pretovor, lahko samo sklepamo, menimo pa, de se bo povzpel preko 100 milijonov ton letno in to brez deleža naftnih derivatov. Potrebno je preučiti možnost, da se Koper in Trst spojita v eno pristanišče in da si razdelita tovor.  Na ta način bi si Koper zagotovi razvoj, paticipiral bi v razvoju tržaške luke in bil deležen vseh razvojnih možnosti, ki jih bo nudil pomorski promet s Kitajsko.

Menim, da je potrebno slovensko zaplotništvo tukaj postaviti ob stran in se uveljaviti kot enakopravni partner. Sedaj je čas, da se pričnejo resni pogovori, da se vključijo najboljše strokovne moči in se s tem zagotovi enakopravnost. V kolikor se Slovenija tega ne bo lotila, bo nastopila konkurenca in pri tem bo Koper imel bistveno manjše možnost, da se obdrži. V kolikor Slovenija ne bo vstopila v pogovore in uspela priključiti Kopra v prometne tokove nove Svilene poti, bo Koper začel stagnirati.

Povečanje pretovora v Trstu pa tudi Kopru bo narekovalo železniško povezavo me Koprom in Trstom. V enakopravnem partnerstvu to ne sme biti problem. Enakopravno partnerstvo pa je možno zagotovili le s sodelovanjem. V kolikor sodelovanja ne bo, bo nastopila le konkurenca in v tej ima Koper zelo malo možnosti, da se obdrži. Naša edina pomorska luka potrebuje tako železniško povezavo kot tudi cestno. Razdelitev tovora med cestnim in železniškim je nekje v razmerju 1:5, se pravi, da približno 20 % tovora, ki se pretovarja v pristanišču, prevzamejo ceste, ostalo pa železnica. Pri tej razdelitvi je zanimivo to, da je pretežni del cestnega tovora tržaške luke usmerjen na slovenske ceste, saj cestne povezave iz Trsta preko Koroške in naprej niso zanimive. So mnogo daljše in gredo preko višjih prelazov. S širitvijo tržaškega pristanišča je potrebno računati na znaten porast tovornega prometa skozi Slovenijo.

Vprašati se je potrebno, ali je Slovenija pripravljena to povečanje promet sprejeti, ali pa ga bo zavrnila in se sama izolirala. To je prvovrstno politično vprašanje. Vprašati se je tudi, ali lahko Slovenija s tranzitom doseže vidnejši gospodarski napredek? Kaj je boljše: izolacija ali ureditev prometnic v Sloveniji?

V kolikor se odločimo za izolacijo, ni potrebno graditi ali širiti avtocestnega omrežja. Potem lahko nadaljujemo razpravo v parlamentu. Če pa se zavzemamo za to, da je Slovenija odprta in da je na prometnem zemljevidu Evrope, potem menim, da je potrebno najresneje analizirati razmere, ki bodo nastopila s prihodom Kitajcev v tržaško luko.  Navezati stike z italijansko stranjo in začeti proučevati možnosti sodelovanja obeh pristanišč. Ponuditi možnost železniške navezave obeh luk. Nujno pa je potrebno začeti razmišljati o širitvi avtocestnega omrežja v Sloveniji.

Glede na to, da je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet. Menim, da je potrebno začeti razmišljati o tretjem ljubljanskem cestnem obroču. Širitev ne bo prinesla bistvenih izboljšav, razen tega pa je obroč za Ljubljano danes že pretesen, saj se mesto  širi izven obroča in ta postaja prepreka za mestni razvoj. Zanesljivo je prava rešitev izgradnja dodatne avtocestne povezave med Logatcem, Škofljico, Litijo in Blagovico.

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

Ali si tega želimo? Je to naša perspektiva?