Komentar

Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

21.04.2019 18:16
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   ceste   promet   Ljubljana   Koper   Trst   Italija   Reka   Svilena pot   Kitajska   avtoceste

Ker je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na svojih avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet.

V parlamentu je Levica pod vodstvom Luke Meseca organizirala razpravo o tem, ali je potrebno razširiti ljubljanski avtocestni obroč in v to vložiti okrog milijarde evrov sredstev. Razprava, ki se je razvila, je bila v glavnem negativno nastrojena do širitve avtocest ljubljanskega obroča. Razpravljavci so nekako strnili svoja stališča tako, da nove ceste pritegnejo nase še več prometa, zato se je proti prometnim zastojem najuspešneje boriti tako, da novih cest ne gradimo in s tem prisilno zmanjšujemo cestni promet. Mnogo govora je bilo tudi o večjih vlaganjih v javni prevoz, zlasti v izboljševanje železniškega potniškega prometa. Čeprav je bila razprava namenjena predvsem ljubljanskemu avtocestnemu obroču, se je delno razširila tudi na vso Slovenijo in zajela vse vrste prometa - od železniškega, do osebnega, tovornega in cestnega.

 

Prevladalo je splošno mnenje, da je cestni promet v Sloveniji favoriziran, da se pretežno vlaga v izgradnjo cest in avtocest, da je železniški promet podrejen, da se premalo vlaga v obnovo in razvoj železnice. Slišali smo tudi - in to večkrat ponovljeno neumnost, češ da je Marija Terezija zgradila železnice v Sloveniji. To je samo medklic, ki opozarja na to, kako strokovno so se razpravljavci lotili teme.

 

Kljub temu, da je razpravo organizirala Levica, pa sem vseeno misli, da bo razprava širša, bolj odprta in da bo nekako zajela širši prostor. Če jo takole ocenim, lahko ugotovim, da je bila škodljiva in da je v bistvu zabila prvi žebelj v krsto razvoja slovenskega prometa. Če se bo vzdušje, ki je prevevalo razpravo in razpravljavce podžigalo, razširilo, lahko pričakujemo popolno prometno izolacijo Slovenije. Najprej naj opozorim na nekaj dejstev, ki jih je potrebno pri načrtovanju prometa v Sloveniji upoštevati.

 

Slovenske avtoceste so delno že preobremenjene in prometni zastoji so praktično stalnica. Ne povzročajo jih le izredna stanja, kot so sneženje ali večja rekonstrukcijska dela. Do zastojev prihaja že zaradi najmanjših dogodkov. Nujno je potrebno začeti razmišljati o tem, kaj storiti? Vzhodno in zahodno od Slovenije potekajo intenzivne aktivnosti pri posodabljanju železniških povezav med Reko, Zagrebom in Budimpešto ter med Trstom, Beljakom, Gradcem in Dunajem

 

Povezava med Trstom in Dunajem bo z baznimi predori pod Golico in Semeringom zaključena v času, ko bomo v Sloveniji zgradili 2. tir. Italija je sklenila s Kitajsko dogovor o intenziviranju prometa med Kitajsko in Evropo. V tem dogovoru je posebej izpostavljen Trst kot glavna vstopna sredozemska luka v Evropo.

 

To so v glavnem okvirji, ki kažejo na vpetost Slovenije v mednarodni prostor. Iz navedenega vidimo, kaj mora Slovenija narediti, da bo enakopravni faktor v širšem prostoru. Bistveno je dejstvo, da bo Trst postal ena največjih luk v Sredozemlju. Kolikšen bo pretovor, lahko samo sklepamo, menimo pa, de se bo povzpel preko 100 milijonov ton letno in to brez deleža naftnih derivatov. Potrebno je preučiti možnost, da se Koper in Trst spojita v eno pristanišče in da si razdelita tovor.  Na ta način bi si Koper zagotovi razvoj, paticipiral bi v razvoju tržaške luke in bil deležen vseh razvojnih možnosti, ki jih bo nudil pomorski promet s Kitajsko.

 

Menim, da je potrebno slovensko zaplotništvo tukaj postaviti ob stran in se uveljaviti kot enakopravni partner. Sedaj je čas, da se pričnejo resni pogovori, da se vključijo najboljše strokovne moči in se s tem zagotovi enakopravnost. V kolikor se Slovenija tega ne bo lotila, bo nastopila konkurenca in pri tem bo Koper imel bistveno manjše možnost, da se obdrži. V kolikor Slovenija ne bo vstopila v pogovore in uspela priključiti Kopra v prometne tokove nove Svilene poti, bo Koper začel stagnirati.

 

Povečanje pretovora v Trstu pa tudi Kopru bo narekovalo železniško povezavo me Koprom in Trstom. V enakopravnem partnerstvu to ne sme biti problem. Enakopravno partnerstvo pa je možno zagotovili le s sodelovanjem. V kolikor sodelovanja ne bo, bo nastopila le konkurenca in v tej ima Koper zelo malo možnosti, da se obdrži. Naša edina pomorska luka potrebuje tako železniško povezavo kot tudi cestno. Razdelitev tovora med cestnim in železniškim je nekje v razmerju 1:5, se pravi, da približno 20 % tovora, ki se pretovarja v pristanišču, prevzamejo ceste, ostalo pa železnica. Pri tej razdelitvi je zanimivo to, da je pretežni del cestnega tovora tržaške luke usmerjen na slovenske ceste, saj cestne povezave iz Trsta preko Koroške in naprej niso zanimive. So mnogo daljše in gredo preko višjih prelazov. S širitvijo tržaškega pristanišča je potrebno računati na znaten porast tovornega prometa skozi Slovenijo.

 

Vprašati se je potrebno, ali je Slovenija pripravljena to povečanje promet sprejeti, ali pa ga bo zavrnila in se sama izolirala. To je prvovrstno politično vprašanje. Vprašati se je tudi, ali lahko Slovenija s tranzitom doseže vidnejši gospodarski napredek? Kaj je boljše: izolacija ali ureditev prometnic v Sloveniji?

 

V kolikor se odločimo za izolacijo, ni potrebno graditi ali širiti avtocestnega omrežja. Potem lahko nadaljujemo razpravo v parlamentu. Če pa se zavzemamo za to, da je Slovenija odprta in da je na prometnem zemljevidu Evrope, potem menim, da je potrebno najresneje analizirati razmere, ki bodo nastopila s prihodom Kitajcev v tržaško luko.  Navezati stike z italijansko stranjo in začeti proučevati možnosti sodelovanja obeh pristanišč. Ponuditi možnost železniške navezave obeh luk. Nujno pa je potrebno začeti razmišljati o širitvi avtocestnega omrežja v Sloveniji.

 

Glede na to, da je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet. Menim, da je potrebno začeti razmišljati o tretjem ljubljanskem cestnem obroču. Širitev ne bo prinesla bistvenih izboljšav, razen tega pa je obroč za Ljubljano danes že pretesen, saj se mesto  širi izven obroča in ta postaja prepreka za mestni razvoj. Zanesljivo je prava rešitev izgradnja dodatne avtocestne povezave med Logatcem, Škofljico, Litijo in Blagovico.

 

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

 

Ali si tega želimo? Je to naša perspektiva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.343
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.142
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.688
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.750
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815