Komentar

Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

21.04.2019 18:16
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   ceste   promet   Ljubljana   Koper   Trst   Italija   Reka   Svilena pot   Kitajska   avtoceste

Ker je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na svojih avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet.

V parlamentu je Levica pod vodstvom Luke Meseca organizirala razpravo o tem, ali je potrebno razširiti ljubljanski avtocestni obroč in v to vložiti okrog milijarde evrov sredstev. Razprava, ki se je razvila, je bila v glavnem negativno nastrojena do širitve avtocest ljubljanskega obroča. Razpravljavci so nekako strnili svoja stališča tako, da nove ceste pritegnejo nase še več prometa, zato se je proti prometnim zastojem najuspešneje boriti tako, da novih cest ne gradimo in s tem prisilno zmanjšujemo cestni promet. Mnogo govora je bilo tudi o večjih vlaganjih v javni prevoz, zlasti v izboljševanje železniškega potniškega prometa. Čeprav je bila razprava namenjena predvsem ljubljanskemu avtocestnemu obroču, se je delno razširila tudi na vso Slovenijo in zajela vse vrste prometa - od železniškega, do osebnega, tovornega in cestnega.

 

Prevladalo je splošno mnenje, da je cestni promet v Sloveniji favoriziran, da se pretežno vlaga v izgradnjo cest in avtocest, da je železniški promet podrejen, da se premalo vlaga v obnovo in razvoj železnice. Slišali smo tudi - in to večkrat ponovljeno neumnost, češ da je Marija Terezija zgradila železnice v Sloveniji. To je samo medklic, ki opozarja na to, kako strokovno so se razpravljavci lotili teme.

 

Kljub temu, da je razpravo organizirala Levica, pa sem vseeno misli, da bo razprava širša, bolj odprta in da bo nekako zajela širši prostor. Če jo takole ocenim, lahko ugotovim, da je bila škodljiva in da je v bistvu zabila prvi žebelj v krsto razvoja slovenskega prometa. Če se bo vzdušje, ki je prevevalo razpravo in razpravljavce podžigalo, razširilo, lahko pričakujemo popolno prometno izolacijo Slovenije. Najprej naj opozorim na nekaj dejstev, ki jih je potrebno pri načrtovanju prometa v Sloveniji upoštevati.

 

Slovenske avtoceste so delno že preobremenjene in prometni zastoji so praktično stalnica. Ne povzročajo jih le izredna stanja, kot so sneženje ali večja rekonstrukcijska dela. Do zastojev prihaja že zaradi najmanjših dogodkov. Nujno je potrebno začeti razmišljati o tem, kaj storiti? Vzhodno in zahodno od Slovenije potekajo intenzivne aktivnosti pri posodabljanju železniških povezav med Reko, Zagrebom in Budimpešto ter med Trstom, Beljakom, Gradcem in Dunajem

 

Povezava med Trstom in Dunajem bo z baznimi predori pod Golico in Semeringom zaključena v času, ko bomo v Sloveniji zgradili 2. tir. Italija je sklenila s Kitajsko dogovor o intenziviranju prometa med Kitajsko in Evropo. V tem dogovoru je posebej izpostavljen Trst kot glavna vstopna sredozemska luka v Evropo.

 

To so v glavnem okvirji, ki kažejo na vpetost Slovenije v mednarodni prostor. Iz navedenega vidimo, kaj mora Slovenija narediti, da bo enakopravni faktor v širšem prostoru. Bistveno je dejstvo, da bo Trst postal ena največjih luk v Sredozemlju. Kolikšen bo pretovor, lahko samo sklepamo, menimo pa, de se bo povzpel preko 100 milijonov ton letno in to brez deleža naftnih derivatov. Potrebno je preučiti možnost, da se Koper in Trst spojita v eno pristanišče in da si razdelita tovor.  Na ta način bi si Koper zagotovi razvoj, paticipiral bi v razvoju tržaške luke in bil deležen vseh razvojnih možnosti, ki jih bo nudil pomorski promet s Kitajsko.

 

Menim, da je potrebno slovensko zaplotništvo tukaj postaviti ob stran in se uveljaviti kot enakopravni partner. Sedaj je čas, da se pričnejo resni pogovori, da se vključijo najboljše strokovne moči in se s tem zagotovi enakopravnost. V kolikor se Slovenija tega ne bo lotila, bo nastopila konkurenca in pri tem bo Koper imel bistveno manjše možnost, da se obdrži. V kolikor Slovenija ne bo vstopila v pogovore in uspela priključiti Kopra v prometne tokove nove Svilene poti, bo Koper začel stagnirati.

 

Povečanje pretovora v Trstu pa tudi Kopru bo narekovalo železniško povezavo me Koprom in Trstom. V enakopravnem partnerstvu to ne sme biti problem. Enakopravno partnerstvo pa je možno zagotovili le s sodelovanjem. V kolikor sodelovanja ne bo, bo nastopila le konkurenca in v tej ima Koper zelo malo možnosti, da se obdrži. Naša edina pomorska luka potrebuje tako železniško povezavo kot tudi cestno. Razdelitev tovora med cestnim in železniškim je nekje v razmerju 1:5, se pravi, da približno 20 % tovora, ki se pretovarja v pristanišču, prevzamejo ceste, ostalo pa železnica. Pri tej razdelitvi je zanimivo to, da je pretežni del cestnega tovora tržaške luke usmerjen na slovenske ceste, saj cestne povezave iz Trsta preko Koroške in naprej niso zanimive. So mnogo daljše in gredo preko višjih prelazov. S širitvijo tržaškega pristanišča je potrebno računati na znaten porast tovornega prometa skozi Slovenijo.

 

Vprašati se je potrebno, ali je Slovenija pripravljena to povečanje promet sprejeti, ali pa ga bo zavrnila in se sama izolirala. To je prvovrstno politično vprašanje. Vprašati se je tudi, ali lahko Slovenija s tranzitom doseže vidnejši gospodarski napredek? Kaj je boljše: izolacija ali ureditev prometnic v Sloveniji?

 

V kolikor se odločimo za izolacijo, ni potrebno graditi ali širiti avtocestnega omrežja. Potem lahko nadaljujemo razpravo v parlamentu. Če pa se zavzemamo za to, da je Slovenija odprta in da je na prometnem zemljevidu Evrope, potem menim, da je potrebno najresneje analizirati razmere, ki bodo nastopila s prihodom Kitajcev v tržaško luko.  Navezati stike z italijansko stranjo in začeti proučevati možnosti sodelovanja obeh pristanišč. Ponuditi možnost železniške navezave obeh luk. Nujno pa je potrebno začeti razmišljati o širitvi avtocestnega omrežja v Sloveniji.

 

Glede na to, da je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet. Menim, da je potrebno začeti razmišljati o tretjem ljubljanskem cestnem obroču. Širitev ne bo prinesla bistvenih izboljšav, razen tega pa je obroč za Ljubljano danes že pretesen, saj se mesto  širi izven obroča in ta postaja prepreka za mestni razvoj. Zanesljivo je prava rešitev izgradnja dodatne avtocestne povezave med Logatcem, Škofljico, Litijo in Blagovico.

 

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

 

Ali si tega želimo? Je to naša perspektiva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.837
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.778
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.049
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.136
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 939
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 572