Komentar

Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

21.04.2019 18:16
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   ceste   promet   Ljubljana   Koper   Trst   Italija   Reka   Svilena pot   Kitajska   avtoceste

Ker je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na svojih avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet.

V parlamentu je Levica pod vodstvom Luke Meseca organizirala razpravo o tem, ali je potrebno razširiti ljubljanski avtocestni obroč in v to vložiti okrog milijarde evrov sredstev. Razprava, ki se je razvila, je bila v glavnem negativno nastrojena do širitve avtocest ljubljanskega obroča. Razpravljavci so nekako strnili svoja stališča tako, da nove ceste pritegnejo nase še več prometa, zato se je proti prometnim zastojem najuspešneje boriti tako, da novih cest ne gradimo in s tem prisilno zmanjšujemo cestni promet. Mnogo govora je bilo tudi o večjih vlaganjih v javni prevoz, zlasti v izboljševanje železniškega potniškega prometa. Čeprav je bila razprava namenjena predvsem ljubljanskemu avtocestnemu obroču, se je delno razširila tudi na vso Slovenijo in zajela vse vrste prometa - od železniškega, do osebnega, tovornega in cestnega.

 

Prevladalo je splošno mnenje, da je cestni promet v Sloveniji favoriziran, da se pretežno vlaga v izgradnjo cest in avtocest, da je železniški promet podrejen, da se premalo vlaga v obnovo in razvoj železnice. Slišali smo tudi - in to večkrat ponovljeno neumnost, češ da je Marija Terezija zgradila železnice v Sloveniji. To je samo medklic, ki opozarja na to, kako strokovno so se razpravljavci lotili teme.

 

Kljub temu, da je razpravo organizirala Levica, pa sem vseeno misli, da bo razprava širša, bolj odprta in da bo nekako zajela širši prostor. Če jo takole ocenim, lahko ugotovim, da je bila škodljiva in da je v bistvu zabila prvi žebelj v krsto razvoja slovenskega prometa. Če se bo vzdušje, ki je prevevalo razpravo in razpravljavce podžigalo, razširilo, lahko pričakujemo popolno prometno izolacijo Slovenije. Najprej naj opozorim na nekaj dejstev, ki jih je potrebno pri načrtovanju prometa v Sloveniji upoštevati.

 

Slovenske avtoceste so delno že preobremenjene in prometni zastoji so praktično stalnica. Ne povzročajo jih le izredna stanja, kot so sneženje ali večja rekonstrukcijska dela. Do zastojev prihaja že zaradi najmanjših dogodkov. Nujno je potrebno začeti razmišljati o tem, kaj storiti? Vzhodno in zahodno od Slovenije potekajo intenzivne aktivnosti pri posodabljanju železniških povezav med Reko, Zagrebom in Budimpešto ter med Trstom, Beljakom, Gradcem in Dunajem

 

Povezava med Trstom in Dunajem bo z baznimi predori pod Golico in Semeringom zaključena v času, ko bomo v Sloveniji zgradili 2. tir. Italija je sklenila s Kitajsko dogovor o intenziviranju prometa med Kitajsko in Evropo. V tem dogovoru je posebej izpostavljen Trst kot glavna vstopna sredozemska luka v Evropo.

 

To so v glavnem okvirji, ki kažejo na vpetost Slovenije v mednarodni prostor. Iz navedenega vidimo, kaj mora Slovenija narediti, da bo enakopravni faktor v širšem prostoru. Bistveno je dejstvo, da bo Trst postal ena največjih luk v Sredozemlju. Kolikšen bo pretovor, lahko samo sklepamo, menimo pa, de se bo povzpel preko 100 milijonov ton letno in to brez deleža naftnih derivatov. Potrebno je preučiti možnost, da se Koper in Trst spojita v eno pristanišče in da si razdelita tovor.  Na ta način bi si Koper zagotovi razvoj, paticipiral bi v razvoju tržaške luke in bil deležen vseh razvojnih možnosti, ki jih bo nudil pomorski promet s Kitajsko.

 

Menim, da je potrebno slovensko zaplotništvo tukaj postaviti ob stran in se uveljaviti kot enakopravni partner. Sedaj je čas, da se pričnejo resni pogovori, da se vključijo najboljše strokovne moči in se s tem zagotovi enakopravnost. V kolikor se Slovenija tega ne bo lotila, bo nastopila konkurenca in pri tem bo Koper imel bistveno manjše možnost, da se obdrži. V kolikor Slovenija ne bo vstopila v pogovore in uspela priključiti Kopra v prometne tokove nove Svilene poti, bo Koper začel stagnirati.

 

Povečanje pretovora v Trstu pa tudi Kopru bo narekovalo železniško povezavo me Koprom in Trstom. V enakopravnem partnerstvu to ne sme biti problem. Enakopravno partnerstvo pa je možno zagotovili le s sodelovanjem. V kolikor sodelovanja ne bo, bo nastopila le konkurenca in v tej ima Koper zelo malo možnosti, da se obdrži. Naša edina pomorska luka potrebuje tako železniško povezavo kot tudi cestno. Razdelitev tovora med cestnim in železniškim je nekje v razmerju 1:5, se pravi, da približno 20 % tovora, ki se pretovarja v pristanišču, prevzamejo ceste, ostalo pa železnica. Pri tej razdelitvi je zanimivo to, da je pretežni del cestnega tovora tržaške luke usmerjen na slovenske ceste, saj cestne povezave iz Trsta preko Koroške in naprej niso zanimive. So mnogo daljše in gredo preko višjih prelazov. S širitvijo tržaškega pristanišča je potrebno računati na znaten porast tovornega prometa skozi Slovenijo.

 

Vprašati se je potrebno, ali je Slovenija pripravljena to povečanje promet sprejeti, ali pa ga bo zavrnila in se sama izolirala. To je prvovrstno politično vprašanje. Vprašati se je tudi, ali lahko Slovenija s tranzitom doseže vidnejši gospodarski napredek? Kaj je boljše: izolacija ali ureditev prometnic v Sloveniji?

 

V kolikor se odločimo za izolacijo, ni potrebno graditi ali širiti avtocestnega omrežja. Potem lahko nadaljujemo razpravo v parlamentu. Če pa se zavzemamo za to, da je Slovenija odprta in da je na prometnem zemljevidu Evrope, potem menim, da je potrebno najresneje analizirati razmere, ki bodo nastopila s prihodom Kitajcev v tržaško luko.  Navezati stike z italijansko stranjo in začeti proučevati možnosti sodelovanja obeh pristanišč. Ponuditi možnost železniške navezave obeh luk. Nujno pa je potrebno začeti razmišljati o širitvi avtocestnega omrežja v Sloveniji.

 

Glede na to, da je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet. Menim, da je potrebno začeti razmišljati o tretjem ljubljanskem cestnem obroču. Širitev ne bo prinesla bistvenih izboljšav, razen tega pa je obroč za Ljubljano danes že pretesen, saj se mesto  širi izven obroča in ta postaja prepreka za mestni razvoj. Zanesljivo je prava rešitev izgradnja dodatne avtocestne povezave med Logatcem, Škofljico, Litijo in Blagovico.

 

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

 

Ali si tega želimo? Je to naša perspektiva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
2
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
28
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,283
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,680
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,518
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,687
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,387
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,442
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 763
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 737
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 686
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,007