Komentar

Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik

Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa so komiki vdrli v politiko, kar lahko pripelje celo do katastrofe, kajti za razliko od nekdanjih politikov so igralci oziroma komiki imuni na standardne politične zakonitosti in delujejo po drugačnih principih. Tipična igralska samovšečnost v politiki hitro postane ošabnost, odločnost pa avtoritarnost. Iz psihoterapevtskega ali celo psihoanalitičnega aspekta je ključna fascinanacija igralcev s predsedniškim likom do te mere, da si želijo v naslednji življenjski epizodi dejansko postati pravi predsedniki ali premierji.

22.04.2019 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ukrajina   Vasil Petrovič Holoborodko   igralci   Volodomir Zelensky   politika   Petro Porošenko   Ronald Reagan

Počasi nas bodo začeli prepričevati, da so igralci idealni politiki, saj so svojo vlogo sposobni profesionalni odigrati, medtem ko poklicni politiki čedalje slabše opravljajo svoje delo. Igralci, ki igrajo politike na televiziji, se zdaj rekrutirajo v realnem svetu in postajajo - politiki.

Morda obstaja kakšna teorija, ki razlaga fenomen vedno več igralcev v visoki politiki. Če še ne, jo bo morda dokončno izoblikoval ukrajinski igralec in komik Volodimir Zelensky, ki je bil v nedeljo več kot prepričljivo izvoljen za predsednika te države. Ob Marjanu Šarcu, ki predsednika nikoli ni igral, pač pa oponašal, je Zelensky že drugo "presenečenje" v Evropi, pravijo. V naslednjih dneh bo primerjav zagotovo še več, zato je dobro poznati predvsem razlike: Šarec je doslej zmagal le na dveh županskih volitvah v Kamniku, nikakor pa ne na parlamentarnih volitvah, kjer je prejel dobrih 12 odstotkov glasov, premier pa je postal po spletu okoliščin. Zelensky, na drugi strani, je na neposrednih volitvah prejel skoraj 75 % glasov in tako postal predsednik Ukrajine. Koliko so se v te volitvah vmešavali Rusi, vedo samo v Kremlju, kjer je Putinova olgarhija ob razpletu predsedniških volitev v Ukrajini verjetno odprla penino. Moskvi je mnogo ljubše, da sovražno državo vodi politični zelenec, kakršen je televizijski igralec Volodimir Zelensky. Razplet predsedniških volitev hkrati dokazuje, da je Ukrajina za razliko od Rusije demokracija in da Rusi lahko samo nevoščljivo opazujejo, kako zlahka je konec s protežiranim predsednikom. Ukrajinci so se odločili za predsednika Vasila Petroviča Holoborodka, ki ga je Zelensky upodobil v priljubljeni televizijski seriji. Očitno jih je tako prepričal v svoje sposobnosti - in to je trajalo kar 51 nadaljevanj; zadnje je bilo na sporedu le dobre tri tedne pred resničnimi volitvami -, da je gospod Zelensky dejansko postal tudi pravi predsednik.

 

Njegova filmska vloga v seriji Služabnik ljudstva (Sluha narodu) je tri leta in pol predstavljala permanentno predvolilno kampanjo. Da, gospod Zelensky, predsednik Holoborodko, si je zamislil genialno promocijo za svojo politično kariero. Ker je na televiziji deloval bolj kompetentno od dejanskega predsednika Petra Porošenka, ga je na nedeljskih predsedniških volitah (v drugem krogu) silovito porazil v prav vseh ukrajinskih regijah, tudi tistih najbolj zahodnih. Kaj pomeni ubogih 25 odstotkov, ki jih je zbral Porošenko, proti skoraj 75, ki so na koncu pripadli Zelenskemu? Pomeni več stvari.

 

Recimo to, da imajo oziroma imamo v Vzhodni Evropi še vedno težave z razumevanjem demokracije. Kajti če bi Američani razmišljali podobno, potem bi bil, denimo Kevin Spacey ali pa - še bolje - Robin Wright - iz serije The House of Cards že zdavnaj ameriški predsednik oziroma predsednica. Pa ni in nikoli ne bo. Po Ronaldu Reaganu, ki je bil pred vstopom v politiko filmski igralec, je Hollywood še najbližje prišel Beli hiši z izvolitvijo Barracka Obame za predsednika ZDA. Pa tudi Reagan se iz westerna, kjer je običajno igral kavboja, ni čez noč prelevil v politika, pač pa se je kalil v Kaliforniji, kjer je bil dvakrat izvoljen za guvernerja.

 

Marjan Šarec ni igral predsednika kot Zelensky, pač pa je kot situacijski komik natančno naštudiral lik Janeza Drnovška, katerega je več let oponašal in se tako vživel vanj, da danes deluje kot politična reinkarnacija Drnovška. Vzroke za vedno pogostejše menjave poklicnih politikov z "novimi obrazi" oziroma ljudmi iz povsem drugih sfer, je treba iskati v splošnem razočaranju nad politiko. Ljudje so v določenh okoljih prišli do zaključka, da so denimo igralci boljši politiki od samih politikov, kajti ti niti igrati ne znajo več svoje vloge. Na drugi strani pa igralci, ki na televiziji igrajo politike, dajejo vtis, da so kompetentni in da "obvladajo posel". V družbah z relativno nizko stopnjo demokratične oziroma državljanske zavesti takšen nesporazum dejansko lahko privede do zamenjave na oblasti. Kakšne bodo posledice takšnega eksperimenta, se bomo očitno morali prepričati na lastne oči.

 

P.S. Je pa zanimivo, da smo se pred šestimi ali sedmimi leti v neki zasebni družbi resno pogovarjali, da bi se šli politični eksperiment in naredili pravo stranko, na čelu katere bi bil - igralec. Vendar takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi bil to lahko komik. Vsi smo iskali kandidata med t.i. resnimi igralci. Meni je denimo na misel prvi prišel Boris Cavazza ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,948
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,176
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,107
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,821
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,257
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,022
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,376
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,574