Razkrivamo

Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?

V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva Častni občan Maksu Fabianiju, slovitemu arhitektu, ki je deloval na Dunaju, Ljubljani, Trstu in seveda v Štanjelu. Kljub vtisu, da gre pri pobudi za nekakšne zgodovinske ali ideološke vzroke - anomimni predlagatelji odvzema (po naših informacijah naj bi šlo za člane Zveze borcev) namreč zatrjujejo, da je bil Fabiani član fašistične stranke, torej fašist -, pa utegne podrobnejša novinarska preiskava pokazati, da so v ozadju precej banalni nepremičninski interesi določenih posameznikov ...

23.04.2019 23:45
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Ključne besede:   Maks Fabiani   Komen   Štanjel   Erik Modic   Marko Bandelli   fašizem   Dunaj   Ljubljana   Kras   arhitektura

Fotomontaža: portal+

"Podpisani sem hvaležen arhitektu Maksu Fabianiju za vse, kar je naredil. Štanjelu je dal svoj osebni pečat, Štanjel je postal Fabianijev kraj. Dano mi je, da živim v tem raju, v tem izjemno oblikovanem prostoru." (Jožef Švagelj)

V zgodbi, ki je zaradi svojega nacionalnega, celo mednarodnega konteksta prebila ozke lokalne okvirje, bo Maks Fabiani morda kolateralna škoda zasebnih zemljiških interesov v Štajnelu, povezanih z namero, da bi občina Komen sčasoma odpravila akt o zaščitenem spomeniku (domačija Maksa Fabianija). Naši viri namreč trdijo, da gre ta nepremičnina močno v nos novemu županu Komna, kamor sodi tudi vaška skupnost Štanjel. S tem v zvezi smo na Erika Modica, nekdanjega in dolgoletnega visokega funkcionarja SDS, naslovili več novinarskih vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije še nismo dobili. Modic, ki ima skupaj z ženo Britto Anjo Höschele v Kobdilju registriran svoj s.p. Mali raj pod kostanji, naj bi imel po trditvah naših lokalnih virov nepremičninske interese tudi v Štanjelu. Tem interesom naj bi bilo močno v korist, če bi se status zaščitenih spomenikov, ki jih je po zaslugi Fabianija v Štanjelu kar nekaj, spremenil ... V slikoviti kraški vasici Štanjel imajo o Fabianiju sicer pozitivno mnenje in jih morebitna odločitev občinskega sveta o odvzemu naziva Častni občan Maksu Fabianiju lahko celo tako razjezi, da bodo sprožili pobudo po odcepitvi od občine Komen in priključitvi bolj "napredni in v razvoj usmerjeni sosednji občini".

 

V Komnu, kjer se bo 25. aprila ob 17. uri odvila občinska seja, je bilo burno že lani pred lokalnimi volitvami, ko je Erik Modic kot županski kandidat javno obtožil svojega dolgoletnega predhodnika Marka Bandellija - ki je bil takrat že minister za kohezijo v vladi Marjana Šarca, da mu je grozil po elektronski pošti (češ da Komen ne bo dobil evropskega denarja, če bo kandidiral za župana). Incident je zaradi močnega medijskega odmeva eskaliral do te mere, da je morala Stranka Alenke Bratušek v medijih sicer močno osovraženega Bandellija dobesedno žrtvovati, kar pomeni, da je odstopil kot minister.

 

Da se z Erikom Modicem, ki je postal župan Komna, ni za šaliti, je na lastni koži občutil Marko Bandelli, zdaj že bivši minister za kohezijo. Zaradi domnevnih groženj Modicu je bil primoran odstopiti kot minister.

 

 

Komen se torej ponovno vrača v ospredje medijskega zanimanja, tokrat s temo, ki vsaj na prvi pogled smrdi po obujanju preteklosti in osebnih zamerah in frustracijah. Gre pa za to, da se je na dnevnem redu četrtkove seje občinskega sveta pod točko Podelitve naziva častni občan znašla tudi pobuda o odvzemu tega naziva Maksu Fabianiju, ki je sicer častni občan občine Komen posthumno postal leta 2017. Zanimivo je predvsem to, da je pobuda o odvzemy naziva - nepodpisana. Se ni želel nihče izpostaviti z imenom in priimkom?

 

 

Mojster Fabiani je bil svetovna klasa

 

O Maksu Fabianiju danes vemo sicer čisto vse, zamolčano ni niti njegovo medvojno obdobje, zato je toliko bolj nenavadno, da so se dežurni aktivisti oglasili ravno zdaj. Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, profesor na dunajski univerzi, svetovalec nedvojvode Franca Ferdinanda, po ljubljanskem potresu leta 1895 je z nasveti pomagal tudi županu Ivanu Hribarju in je zato v slovenski prestolnici še danes lepo zapisan, saj je avtor prvega urbanističnega načrta za Ljubljano, ki velja tudi za prvo strokovno besedilo o urbanizmu v slovenskem jeziku.

 

Ob Jožetu Plečniku je Fabiani utemeljitelj moderne arhitekture na Slovenskem, česar lokalni inkvizitorji na Krasu bržkone ne vedo. Legenda pravi, da je med Fabianijevem dunajskim obdobjem v njegovem ateljeju pred izbruhom I. svetovne vojne delal tudi mlad, a ne prav nadarjen in zavzet vajenec po imenu Adolf Hitler. Ko so nemški okupatorji med II. svetovno vojno hoteli požgati Štanjel, je Fabiani poveljujočega oficirja podučil, da je on Führerja na Dunaju nekoč učil arhitekture in da naj ga, če že namerava zažgati Štanjel, o tem prehodno seznani. Hitlerja namreč. Očitno je vžgalo, saj Nemci Štanjela v resnici niso uničili. So ga pa kmalu za tem zminirali partizani, ki jim je poveljeval, kot pravijo domačini, nek "spreobrnjen fašist".

 

 

Sloviti Ferrarijev vrt v Štanjelu, delo Maksa Fabianija (Foto: www.vandraj.si)

 

 

O arhitektu Fabianiju, njegovi povezanosti s Krasom in Štanjelom kot tudi o žaljivih, lažnih in pomanjkljivih navedbah anonimnih predlagateljev, s katerimi naj bi občinski svet prepričali glede odvzema naziva Častni občan, je javno pismo napisal Jožef Švagelj.

 

 

Pismo Jožefa Švagelja iz Štanjela

 

Na podlagi anonimnega pamfleta (SSKJ, pamflet je sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis) je Komisija za podelitev občinskih priznanj v sestavi David Zega (predsednik), Matjaž Brus in Stojan Kosmina, podala 15. aprila 2019 predlog občinskemu svetu Občine Komen, da se priznanje Častni občan Maksu Fabianiju odvzame. Pred občinskim svetom bo v četrtek, 25. aprila 2019, odgovorna odločitev, kako se opredeliti. Komisija predloga že iz formalnih razlogov ne bi smela obravnavati, ker je brez imen predlagatelja (predlagateljev). "Skupina občanov" je brezimna tvorba. Da je predlog pamflet, kar pomeni, da gre za sestavek, s katerim se sramoti arhitekta Maksa Fabianija, bom poizkušal v nadaljevanju pojasniti tako, da bom citiral del sramotilnega teksta in dodal svoj komentar:

 

Citat: "Kandidat: Maximilian-Massimo Fabiani"

Zavestno je izpuščena slovenska različica imena Maks, kar ni dobronamerno. Maks Fabiani je obvladal več jezikov in jih je tudi uporabljal. Za vaščane je bil Maks. Ne glede na to, kakšno ime kdo nosi, to ne more biti podlaga za odvzem priznanja.

 

Citat: "Vpisal se je v Fašistično stranko v Gorici 15.05.1921"

Podatek je točen. Vsi so morali biti vpisani v Stranko, če so hoteli opravljati kakršno koli javno delo.

 

Citat: "Kot deklariran pripadnik italijanske narodnosti, zagovornik savojske kraljevine in zagovornik le visoke italijanske kulture. (Pred razpadom Avstro–Ogrske se je imel za Avstrijca in ne Slovenca.)" 

Moti me zlonamerna beseda "le". Bil je večkulturen in je spoštoval vse kulture. Beri njegov filozofski spis Akma. Kot je cenil vse kulture, je spoštoval vsako državo, v kateri je živel.

 

Citat: "Postal je prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice."

Kako je s prostovoljnostjo v diktatorskih režimih, je znano. Manjka podatek z imeni in priimki članov enote, kje je delovala in kako.

 

Citat: "Škvadristi so izvajali nasilna dejanja nad Slovenci, jih pretepali in mučili, jih nalivali z ricinusovim oljem, jih aretirali in jih pošiljali v zapore in koncentracijska taborišča ter konfinacijo. Bil je pomemben član poitaljančevalskega stroja na Krasu in sovražen slovenski kulturi."

Nič od tega. Maks je bil je človek z veliko začetnico, ni kršil obče človeških norm, kot so jih kršili nekateri njegovi sodobniki. Predlagatelj ni navedel nobenega dokaza za gornje trditve. Gre zgolj za sramotenje njegovega imena s splošnimi resnicami o delovanju fašizma.

 

Citat: "Kot zaupanja vreden fašist in eden fašističnih prvoborcev, je je bil leta 1935 imenovan za upravitelja (podesta) Občine Štanjel (podesta di Comune San Daniele)." 

Slišal sem samo pohvalne besede o upravljanju občine Štanjel. Štanjelci so z njim kot županom imeli dobre izkušnje. Zanima me, kako je bilo v Kobjeglavi in kako se je obnašal njihov župan.

 

Citat: "Torej tudi v času po razpadu Italije septembra 1943, vse do zmage partizanske Narodno-osvobodilne vojske nad nemškimi okupacijskimi silami maja 1945. To dokazuje, da so mu zaupali tudi nemški okupatorji."

Povedal sem že, da je Maks bil na prvem mestu Človek z veliko začetnico, zato je bil zaupanja vreden prav od vseh. Zaupali so mu Italijani, zato je lahko rešil 10 Kobdiljcev, da jih niso streljali kot talce. Nemci so mu tudi zaupali. Februarja 1944 je bil Maks z nami Štanjelci in nas je obvaroval pred izgonom v Nemčijo. Te usode niso bili deležni nemočni prebivalci  okoliških vasi. Več kot tisoč so jih takrat odpeljali zaradi nečloveškega ravnanja partizanskega vojaškega poveljnika. 

 

Ni pa Maks  Fabiani mogel obvarovati Štanjela septembra 1944, ko ga je dal drugi partizanski poveljnik minirati in zažgati. Ta poveljnik je bil spreobrnjen fašist, ki je svoje vojaško napredovanje začel kot italijanski okupacijski vojak v Ljubljanski pokrajini na Dolenjskem. 

 

Maks Fabiani je imel ugled in spoštovanje tudi pri naših. Zato je vojno in povojne čistke preživel in ga nista vzeli ne Pipenca ne Jelenca. Ni točno, da je bil župan Štanjela le do maja 1945. Skupaj z angleškimi okupatorji je poskrbel za zgledno obnovo od partizanov porušenih hiš. Župan je bil torej do leta septembra 1947. Od takrat je v materialni revščini in duhovnem bogastvu živel v Gorici in ves čas ohranjal kulturne stike z Ljubljano.

 

Citat: "Kot poročevalec za politične zadeve na Primorskem je bil trikrat pri Duceju Benitu Mussoliniju. Ta ga je odlikoval z redom Cavaliere del Regno D Italija (Vitez Kraljevine Italije) kot politika in ne arhitekta. To je bilo eno najvišjih in najodličnejših odlikovanj italijanske kraljevine."

Gotovo obstaja utemeljitev za odlikovanje, rad bi zvedel, kaj v njem piše. Domnevam, da je bil odlikovan, ker je poskrbel, da je država od privatnika odkupila štanjelski grad. Od takrat je v občinski lasti. Namenila ga je za javne potrebe. Grad je zgledno prenovil in ga napolnil z vsebinami: šola, otroški vrtec, županstvo, dvorana za prireditve, solidarnostna stanovanja ... Po drugi svetovni vojni l. 1945 je izdelal načrte za obnovo miniranega gradu. Zavezniki bi ga obnovili, a vzporedna ljudska oblast tega ni dovolila. Današnjo lastnico gradu, Občino Komen, še danes boli glava, kako po 75 letih napolniti grad z optimalnimi vsebinami.

 

In še skrajno žaljiv citat, nevreden komentarja: "Zatorej ne moremo dojemati arhitekta Maximiliana-Massim Fabiania zgolj kot umetnika ampak tudi kot človeka, ki je črtil Slovenski narod, njegov jezik in kulturo in kot skrajnega fašista., ki je kot poveljnik škvadre paradiral naokoli v fašistični uniformi z bikovko in pištolo za pasom. Kot človeka, ki je v imenu fašistične Italije zatiral Slovenski narod in bil v človeško sramoto Krasu in Primorski. Tako kot si je njegov oče priimek Fabjan v Trstu spremenil v Fabiani, tako si je Maximiljan spremenil v trenutku poraza Avstro-ogrske ime v Massimo. Maks ni bil nikoli. Nečasten človek ne more, ne za časa življenja ne posthumno, biti počaščen s častnim naslovom."

 

Podpisani sem hvaležen arhitektu Maksu Fabianiju za vse, kar je naredil. Štanjelu je dal svoj osebni pečat, Štanjel je postal Fabianijev kraj. Dano mi je, da živim v tem raju, v tem izjemno oblikovanem prostoru. Tako rekoč vsak dan, sleherno uro sva skupaj z Maksom Fabianijem. 

 

Verjamem pričevalcem, ki so ga osebno poznali. Zlasti verjamem:

 

* Očetu, delavcu pri njegovem nečaku Ferrariju, lastniku Ferrarijeve vile in Ferrarijevega vrta.

* Mami, ki je delala pri zdravniku Zevniku, Maksovemu prijatelju in nedeljskemu kvartopirskemu tovarišu. 

* Njegovemu nečaku, tigrovcu Renatu Ferrariju, piscu knjige Murve Fabianijevih. Zadnjih deset let svojega življenja je preživel mesece avgusta kot naš gost. Prijateljeval je z Maksovim sinom Renzom, skupaj sta bila zaprta v fašističnem zaporu. 

* Verjamem vsem ostalim sovaščanom, ki so mi o njem pripovedovali samo pohvalna dejstva. 

 

Včasih vzamem v roke kako knjigo o njem, več jih je napisal njegov največji poznavalec Marco Pozzeto. Svoja razmišljanja, svoj notranji svet je humanist Maks Fabiani razložil v študiji z naslovom Acma, napisal jo je leta 1944. V slovenščini  jo je izdala Ustanova Maks Fabiani leta 1999. Na strani 94 preberem: 

 

"O tem, kako potrebno je, da obstajajo različni narodi, tudi najmanjši, ne bom izgubljal besed. Vsak, še tako nepomemben narod je dragocen prispevek v razvoju človeštva. Že dejstvo, da se je ohranil, pomeni, da je šel skozi trdo in dolgo borbo, ki je bila zmeraj delavnica izjemnih lastnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
23
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,516
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,821
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,589
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,903
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,036
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,700
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,353
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,156
09/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,942
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,112