Razkrivamo

Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?

V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva Častni občan Maksu Fabianiju, slovitemu arhitektu, ki je deloval na Dunaju, Ljubljani, Trstu in seveda v Štanjelu. Kljub vtisu, da gre pri pobudi za nekakšne zgodovinske ali ideološke vzroke - anomimni predlagatelji odvzema (po naših informacijah naj bi šlo za člane Zveze borcev) namreč zatrjujejo, da je bil Fabiani član fašistične stranke, torej fašist -, pa utegne podrobnejša novinarska preiskava pokazati, da so v ozadju precej banalni nepremičninski interesi določenih posameznikov ...

23.04.2019 23:45
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Ključne besede:   Maks Fabiani   Komen   Štanjel   Erik Modic   Marko Bandelli   fašizem   Dunaj   Ljubljana   Kras   arhitektura

Fotomontaža: portal+

"Podpisani sem hvaležen arhitektu Maksu Fabianiju za vse, kar je naredil. Štanjelu je dal svoj osebni pečat, Štanjel je postal Fabianijev kraj. Dano mi je, da živim v tem raju, v tem izjemno oblikovanem prostoru." (Jožef Švagelj)

V zgodbi, ki je zaradi svojega nacionalnega, celo mednarodnega konteksta prebila ozke lokalne okvirje, bo Maks Fabiani morda kolateralna škoda zasebnih zemljiških interesov v Štajnelu, povezanih z namero, da bi občina Komen sčasoma odpravila akt o zaščitenem spomeniku (domačija Maksa Fabianija). Naši viri namreč trdijo, da gre ta nepremičnina močno v nos novemu županu Komna, kamor sodi tudi vaška skupnost Štanjel. S tem v zvezi smo na Erika Modica, nekdanjega in dolgoletnega visokega funkcionarja SDS, naslovili več novinarskih vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije še nismo dobili. Modic, ki ima skupaj z ženo Britto Anjo Höschele v Kobdilju registriran svoj s.p. Mali raj pod kostanji, naj bi imel po trditvah naših lokalnih virov nepremičninske interese tudi v Štanjelu. Tem interesom naj bi bilo močno v korist, če bi se status zaščitenih spomenikov, ki jih je po zaslugi Fabianija v Štanjelu kar nekaj, spremenil ... V slikoviti kraški vasici Štanjel imajo o Fabianiju sicer pozitivno mnenje in jih morebitna odločitev občinskega sveta o odvzemu naziva Častni občan Maksu Fabianiju lahko celo tako razjezi, da bodo sprožili pobudo po odcepitvi od občine Komen in priključitvi bolj "napredni in v razvoj usmerjeni sosednji občini".

 

V Komnu, kjer se bo 25. aprila ob 17. uri odvila občinska seja, je bilo burno že lani pred lokalnimi volitvami, ko je Erik Modic kot županski kandidat javno obtožil svojega dolgoletnega predhodnika Marka Bandellija - ki je bil takrat že minister za kohezijo v vladi Marjana Šarca, da mu je grozil po elektronski pošti (češ da Komen ne bo dobil evropskega denarja, če bo kandidiral za župana). Incident je zaradi močnega medijskega odmeva eskaliral do te mere, da je morala Stranka Alenke Bratušek v medijih sicer močno osovraženega Bandellija dobesedno žrtvovati, kar pomeni, da je odstopil kot minister.

 

Da se z Erikom Modicem, ki je postal župan Komna, ni za šaliti, je na lastni koži občutil Marko Bandelli, zdaj že bivši minister za kohezijo. Zaradi domnevnih groženj Modicu je bil primoran odstopiti kot minister.

 

 

Komen se torej ponovno vrača v ospredje medijskega zanimanja, tokrat s temo, ki vsaj na prvi pogled smrdi po obujanju preteklosti in osebnih zamerah in frustracijah. Gre pa za to, da se je na dnevnem redu četrtkove seje občinskega sveta pod točko Podelitve naziva častni občan znašla tudi pobuda o odvzemu tega naziva Maksu Fabianiju, ki je sicer častni občan občine Komen posthumno postal leta 2017. Zanimivo je predvsem to, da je pobuda o odvzemy naziva - nepodpisana. Se ni želel nihče izpostaviti z imenom in priimkom?

 

 

Mojster Fabiani je bil svetovna klasa

 

O Maksu Fabianiju danes vemo sicer čisto vse, zamolčano ni niti njegovo medvojno obdobje, zato je toliko bolj nenavadno, da so se dežurni aktivisti oglasili ravno zdaj. Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, profesor na dunajski univerzi, svetovalec nedvojvode Franca Ferdinanda, po ljubljanskem potresu leta 1895 je z nasveti pomagal tudi županu Ivanu Hribarju in je zato v slovenski prestolnici še danes lepo zapisan, saj je avtor prvega urbanističnega načrta za Ljubljano, ki velja tudi za prvo strokovno besedilo o urbanizmu v slovenskem jeziku.

 

Ob Jožetu Plečniku je Fabiani utemeljitelj moderne arhitekture na Slovenskem, česar lokalni inkvizitorji na Krasu bržkone ne vedo. Legenda pravi, da je med Fabianijevem dunajskim obdobjem v njegovem ateljeju pred izbruhom I. svetovne vojne delal tudi mlad, a ne prav nadarjen in zavzet vajenec po imenu Adolf Hitler. Ko so nemški okupatorji med II. svetovno vojno hoteli požgati Štanjel, je Fabiani poveljujočega oficirja podučil, da je on Führerja na Dunaju nekoč učil arhitekture in da naj ga, če že namerava zažgati Štanjel, o tem prehodno seznani. Hitlerja namreč. Očitno je vžgalo, saj Nemci Štanjela v resnici niso uničili. So ga pa kmalu za tem zminirali partizani, ki jim je poveljeval, kot pravijo domačini, nek "spreobrnjen fašist".

 

 

Sloviti Ferrarijev vrt v Štanjelu, delo Maksa Fabianija (Foto: www.vandraj.si)

 

 

O arhitektu Fabianiju, njegovi povezanosti s Krasom in Štanjelom kot tudi o žaljivih, lažnih in pomanjkljivih navedbah anonimnih predlagateljev, s katerimi naj bi občinski svet prepričali glede odvzema naziva Častni občan, je javno pismo napisal Jožef Švagelj.

 

 

Pismo Jožefa Švagelja iz Štanjela

 

Na podlagi anonimnega pamfleta (SSKJ, pamflet je sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis) je Komisija za podelitev občinskih priznanj v sestavi David Zega (predsednik), Matjaž Brus in Stojan Kosmina, podala 15. aprila 2019 predlog občinskemu svetu Občine Komen, da se priznanje Častni občan Maksu Fabianiju odvzame. Pred občinskim svetom bo v četrtek, 25. aprila 2019, odgovorna odločitev, kako se opredeliti. Komisija predloga že iz formalnih razlogov ne bi smela obravnavati, ker je brez imen predlagatelja (predlagateljev). "Skupina občanov" je brezimna tvorba. Da je predlog pamflet, kar pomeni, da gre za sestavek, s katerim se sramoti arhitekta Maksa Fabianija, bom poizkušal v nadaljevanju pojasniti tako, da bom citiral del sramotilnega teksta in dodal svoj komentar:

 

Citat: "Kandidat: Maximilian-Massimo Fabiani"

Zavestno je izpuščena slovenska različica imena Maks, kar ni dobronamerno. Maks Fabiani je obvladal več jezikov in jih je tudi uporabljal. Za vaščane je bil Maks. Ne glede na to, kakšno ime kdo nosi, to ne more biti podlaga za odvzem priznanja.

 

Citat: "Vpisal se je v Fašistično stranko v Gorici 15.05.1921"

Podatek je točen. Vsi so morali biti vpisani v Stranko, če so hoteli opravljati kakršno koli javno delo.

 

Citat: "Kot deklariran pripadnik italijanske narodnosti, zagovornik savojske kraljevine in zagovornik le visoke italijanske kulture. (Pred razpadom Avstro–Ogrske se je imel za Avstrijca in ne Slovenca.)" 

Moti me zlonamerna beseda "le". Bil je večkulturen in je spoštoval vse kulture. Beri njegov filozofski spis Akma. Kot je cenil vse kulture, je spoštoval vsako državo, v kateri je živel.

 

Citat: "Postal je prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice."

Kako je s prostovoljnostjo v diktatorskih režimih, je znano. Manjka podatek z imeni in priimki članov enote, kje je delovala in kako.

 

Citat: "Škvadristi so izvajali nasilna dejanja nad Slovenci, jih pretepali in mučili, jih nalivali z ricinusovim oljem, jih aretirali in jih pošiljali v zapore in koncentracijska taborišča ter konfinacijo. Bil je pomemben član poitaljančevalskega stroja na Krasu in sovražen slovenski kulturi."

Nič od tega. Maks je bil je človek z veliko začetnico, ni kršil obče človeških norm, kot so jih kršili nekateri njegovi sodobniki. Predlagatelj ni navedel nobenega dokaza za gornje trditve. Gre zgolj za sramotenje njegovega imena s splošnimi resnicami o delovanju fašizma.

 

Citat: "Kot zaupanja vreden fašist in eden fašističnih prvoborcev, je je bil leta 1935 imenovan za upravitelja (podesta) Občine Štanjel (podesta di Comune San Daniele)." 

Slišal sem samo pohvalne besede o upravljanju občine Štanjel. Štanjelci so z njim kot županom imeli dobre izkušnje. Zanima me, kako je bilo v Kobjeglavi in kako se je obnašal njihov župan.

 

Citat: "Torej tudi v času po razpadu Italije septembra 1943, vse do zmage partizanske Narodno-osvobodilne vojske nad nemškimi okupacijskimi silami maja 1945. To dokazuje, da so mu zaupali tudi nemški okupatorji."

Povedal sem že, da je Maks bil na prvem mestu Človek z veliko začetnico, zato je bil zaupanja vreden prav od vseh. Zaupali so mu Italijani, zato je lahko rešil 10 Kobdiljcev, da jih niso streljali kot talce. Nemci so mu tudi zaupali. Februarja 1944 je bil Maks z nami Štanjelci in nas je obvaroval pred izgonom v Nemčijo. Te usode niso bili deležni nemočni prebivalci  okoliških vasi. Več kot tisoč so jih takrat odpeljali zaradi nečloveškega ravnanja partizanskega vojaškega poveljnika. 

 

Ni pa Maks  Fabiani mogel obvarovati Štanjela septembra 1944, ko ga je dal drugi partizanski poveljnik minirati in zažgati. Ta poveljnik je bil spreobrnjen fašist, ki je svoje vojaško napredovanje začel kot italijanski okupacijski vojak v Ljubljanski pokrajini na Dolenjskem. 

 

Maks Fabiani je imel ugled in spoštovanje tudi pri naših. Zato je vojno in povojne čistke preživel in ga nista vzeli ne Pipenca ne Jelenca. Ni točno, da je bil župan Štanjela le do maja 1945. Skupaj z angleškimi okupatorji je poskrbel za zgledno obnovo od partizanov porušenih hiš. Župan je bil torej do leta septembra 1947. Od takrat je v materialni revščini in duhovnem bogastvu živel v Gorici in ves čas ohranjal kulturne stike z Ljubljano.

 

Citat: "Kot poročevalec za politične zadeve na Primorskem je bil trikrat pri Duceju Benitu Mussoliniju. Ta ga je odlikoval z redom Cavaliere del Regno D Italija (Vitez Kraljevine Italije) kot politika in ne arhitekta. To je bilo eno najvišjih in najodličnejših odlikovanj italijanske kraljevine."

Gotovo obstaja utemeljitev za odlikovanje, rad bi zvedel, kaj v njem piše. Domnevam, da je bil odlikovan, ker je poskrbel, da je država od privatnika odkupila štanjelski grad. Od takrat je v občinski lasti. Namenila ga je za javne potrebe. Grad je zgledno prenovil in ga napolnil z vsebinami: šola, otroški vrtec, županstvo, dvorana za prireditve, solidarnostna stanovanja ... Po drugi svetovni vojni l. 1945 je izdelal načrte za obnovo miniranega gradu. Zavezniki bi ga obnovili, a vzporedna ljudska oblast tega ni dovolila. Današnjo lastnico gradu, Občino Komen, še danes boli glava, kako po 75 letih napolniti grad z optimalnimi vsebinami.

 

In še skrajno žaljiv citat, nevreden komentarja: "Zatorej ne moremo dojemati arhitekta Maximiliana-Massim Fabiania zgolj kot umetnika ampak tudi kot človeka, ki je črtil Slovenski narod, njegov jezik in kulturo in kot skrajnega fašista., ki je kot poveljnik škvadre paradiral naokoli v fašistični uniformi z bikovko in pištolo za pasom. Kot človeka, ki je v imenu fašistične Italije zatiral Slovenski narod in bil v človeško sramoto Krasu in Primorski. Tako kot si je njegov oče priimek Fabjan v Trstu spremenil v Fabiani, tako si je Maximiljan spremenil v trenutku poraza Avstro-ogrske ime v Massimo. Maks ni bil nikoli. Nečasten človek ne more, ne za časa življenja ne posthumno, biti počaščen s častnim naslovom."

 

Podpisani sem hvaležen arhitektu Maksu Fabianiju za vse, kar je naredil. Štanjelu je dal svoj osebni pečat, Štanjel je postal Fabianijev kraj. Dano mi je, da živim v tem raju, v tem izjemno oblikovanem prostoru. Tako rekoč vsak dan, sleherno uro sva skupaj z Maksom Fabianijem. 

 

Verjamem pričevalcem, ki so ga osebno poznali. Zlasti verjamem:

 

* Očetu, delavcu pri njegovem nečaku Ferrariju, lastniku Ferrarijeve vile in Ferrarijevega vrta.

* Mami, ki je delala pri zdravniku Zevniku, Maksovemu prijatelju in nedeljskemu kvartopirskemu tovarišu. 

* Njegovemu nečaku, tigrovcu Renatu Ferrariju, piscu knjige Murve Fabianijevih. Zadnjih deset let svojega življenja je preživel mesece avgusta kot naš gost. Prijateljeval je z Maksovim sinom Renzom, skupaj sta bila zaprta v fašističnem zaporu. 

* Verjamem vsem ostalim sovaščanom, ki so mi o njem pripovedovali samo pohvalna dejstva. 

 

Včasih vzamem v roke kako knjigo o njem, več jih je napisal njegov največji poznavalec Marco Pozzeto. Svoja razmišljanja, svoj notranji svet je humanist Maks Fabiani razložil v študiji z naslovom Acma, napisal jo je leta 1944. V slovenščini  jo je izdala Ustanova Maks Fabiani leta 1999. Na strani 94 preberem: 

 

"O tem, kako potrebno je, da obstajajo različni narodi, tudi najmanjši, ne bom izgubljal besed. Vsak, še tako nepomemben narod je dragocen prispevek v razvoju človeštva. Že dejstvo, da se je ohranil, pomeni, da je šel skozi trdo in dolgo borbo, ki je bila zmeraj delavnica izjemnih lastnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.484
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.950
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.471
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.206
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.153
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200