Komentar

Demokracija je prodrla daleč proti evropskemu vzhodu. A Slovencev ni zraven!

Med slovenskim, italijanskim in ukrajinskim voditeljem so razlike, ki niso manjše od razlike med dnevom in nočjo. Prvič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (nasprotno kot pri Šarcu) za volilne zmage z impresivnimi rezultati. Drugič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru za nacionalno prepoznavne osebnosti; in tretjič gre za profilirana in artikulirana politična stališča, ki jih v slovenskem primeru preprosto ni!

24.04.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   politika   volitve   Slovenija   MZZ   Beppe Grillo   Borut Pahor   Vladimir Zelenski   Marjan Šarec

Foto: Mediaspeed

V večini demokratičnih držav so vodilne osebnosti nacionalno znane in prepoznavne, v Sloveniji pa se prepoznavnost ustvarja šele po volitvah, med mandatom in s pomočjo medijskega orkestra.

Včasih televizijska poročila, ko poročajo o cunamijih, karambolih, letalskih in morskih nesrečah, orkanih, potresih, požarih, terorističnih dogodkih ali zločinih … v bolj ali manj oddaljenih krajih, poskrbijo za olajšanje. Na koncu povedo: "Slovencev ni bilo zraven!" Ali "Po podatkih MZZ med žrtvami ni bilo Slovencev!" Po drugi strani, največkrat med športnimi novicami, skrbno poročajo o uspehih slovenskih smučarjev, skakalcev, košarkarjev …, pa naj so se zgodili tudi kje daleč, npr. v Ameriki. Poročevalci ravnajo premišljeno in v skladu s pričakovanji gledalcev: naši rojaki so povezani z lepimi rečmi, kadar pa je kaj slabega, nas ni zraven. Kot v popevki: "Kar je dobrega, maksi naj bo, naj bo mini vse, kar je slabo."

 

Medijski poročevalci običajno nimajo pravega zanimanja, posluha - primernih orodij oz. navodil - za poročanje o dogodkih, ki bi se morali zgoditi, vendar jih ni bilo; o načrtih ki niso uspeli, ali o podrobnostih, ki na prvi pogled niso pomembne. Glavni problem, ki mu slovenski mediji nekaj let niso posvečali nobene pozornosti, je bil kronično pomanjkanje slovensko-ameriških odnosov. Pomembna, vendar zamolčana je bila npr. nenavzočnost ameriških funkcionarjev na sprejemu, ki ga je septembra 2018 v Washingtonu pripravil Borut Pahor. Slovenski predstavniki pogosto manjkajo tudi na evropskih sestankih. Ni nas bilo zraven npr. na rimskem sestanku voditeljev "sredozemske skupine Evropske unije" (Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Španija) 10. januarja 2018 v Rimu. Za razliko od oz. namesto vlade za nekatere multilateralne povezave skrbi predsednik Pahor. Ta - ne pa Šarec ali Cerar - se recimo ukvarja s Pobudo treh morij. Pomembnejša od razvpitih domačih nastopov predsednika Šarca je bila odpoved njegovega nastopa v Evropskem parlamentu. Dober primer slabega posluha v domači politiki je bilo medijsko ignoriranje prireditev Nove univerze (kot je bila nedavna predstavitev Komentarjev k ustavi RS, kjer je 18. aprila 2019 nastopil sam predsednik države) in Katedrale svobode, kjer je bil 20. marca 2019 govor o prihodnosti EU. Klasičen primer nezanimanja ali nejasnega poročanja medijev so velikanski zaostanki Slovenije pri črpanju evropskih sredstev. Lahko bi rekli: Slovencev ni bilo zraven. Pravi zgled medijske nesorazmernosti, pravzaprav napačnih informacij pa so primerjave slovenskega predsednika vlade Marjana Šarca z italijanskim komikom in pobudnikom gibanja Pet zvezdic Beppejem Grillom in z novoizvoljenim ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

 

Marjan Šarec (41 let) je leta 2001 diplomiral na AGRFTV, leta 2010 je postal kamniški župan. Vmes je na številnih in najrazličnejših prireditvah nastopal kot komik oz. posnemovalec znanih osebnosti. Na državnem političnem prizorišču se je leta 2017 prvič pojavil v kontekstu predsedniških volitev kot tekmec Boruta Pahorja (55 let) in dosegel presenetljivo dober rezultat (46,91 %). Na državnozborskih volitvah je leta 2018 z 12,6% dosegel precej slabši rezultat, vendar je v vzdušju medijskega zavračanja zmage SDS in Janše (24,92%), po skupinski akciji levičarskih in t.i. levoliberalnih strank postal predsednik vlade.

 

Beppe Grillo (70 let) je bil dolgo let popularna nacionalna televizijska osebnost (1977-1986), zaradi svojih satiričnih prispevkov pa se je zameril socialističnemu voditelju Craxiju, zato so ga pregnali z nacionalne televizije. Po letu 2005 se je uveljavil na internetu s svojimi blogi, v katerih je kritiziral italijanski politični razred, leta 2010 pa je ustanovil Gibanje 5 zvezdic (M5S), ki zagovarja poštenost in neposredno demokracijo. Na parlamentarnih volitvah 2013 je stranka dosegla 25,5%, leta 2018 pa 32,7%. V Italiji predsednika republike, ki ima pretežno protokolarno funkcijo, volijo v parlamentu. Sedanji predsednik Mattarella (izvoljen 2015, danes star 78 let) prihaja iz (levičarske) Demokratske stranke.

 

Tudi Vladimir Zelenski (41 let) je bil pred volitvami nacionalna televizijska osebnost. Prihaja iz ugledne judovske družine (oče je profesor kibernetike in računalništva), po izobrazbi je pravnik, pred zmago na ukrajinskih predsedniških volitvah (73%) pa je vodil medijsko hišo Kvartal 95, ustvaril veliko televizijskih filmov, v katerih je nastopal in predstavljal svoje politično prepričanje. Gre za  izrazito liberalno in prozahodno prepričanje, ki zagovarja ukrajinsko priključitev EU in Natu, odpraviti želi korupcijo, reformirati davčni sistem (enotna stopnja) in pravosodje, ukiniti imuniteto predsednika in poslancev, predvsem pa želi končati vojno z ruskimi separatisti, pri čemer mu utegne pomagati njegov pozitiven odnos do rabe ruščine v javnem življenju.

 

Med slovenskim, italijanskim in ukrajinskim voditeljem so razlike, ki niso manjše od razlike med dnevom in nočjo. Prvič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (nasprotno kot pri Šarcu) za volilne zmage z impresivnimi rezultati. Drugič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (že spet drugače kot pri slovenskem "novem obrazu") za nacionalno prepoznavne osebnosti; in tretjič gre za profilirana in artikulirana politična stališča, ki jih v slovenskem primeru (niti pri Šarcu niti pri njegovih predhodnikih Cerarju in Bratuškovi) preprosto ni!

 

V večini demokratičnih držav so vodilne osebnosti nacionalno znane in prepoznavne, enako velja za stališča vladajočih strank. V Sloveniji se prepoznavnost ustvarja šele po volitvah, med mandatom in s pomočjo medijskega orkestra, ki je prilagojen takšnemu delovanju. Navsezadnje tudi v komunističnih časih pred tajnimi in zakulisnimi postopki partijske mašinerije nismo poznali svojih voditeljev, ki seveda niso zmagali na nobenih volitvah. Danes je demokracija prodrla daleč proti evropskemu vzhodu. A Slovencev ni zraven!

 

P.S. Beppe Grillo po zmagi na volitvah ni postal predsednik vlade, ampak se je iz politike umaknil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
31
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
0
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,142
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,911
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,556
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,689
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,564
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,920