Komentar

Ali je politika še mesto odločanja?

Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje namenjajo vse slabše ocene. Kaj se je zgodilo s politiko, da je v očeh javnosti tako na slabem glasu, čeprav je vsakomur, ki vsaj malo pozna delovanje družbe in države, jasno, da je politika pomemben usmerjevalec družbenega razvoja?

28.04.2019 11:00
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   Mihael Brejc   politika   Evropska unija   lobiranje   Google   Facebook   korporacije   Roosevelt   Kasparov   korupcija   birokrati

Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana

Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

Po proučevanju številnih virov in na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj v politiki trdim, da je politika vse manj mesto odločanja in vse bolj prostor, kjer se sprejemajo odločitve, ki so jih sprejeli nekje drugje. Kdo ima torej največji vpliv na politiko? Med najpomembnejšimi vplivnimi dejavniki so korporacije in veliki poslovni sistemi, ki z neposrednimi srečanji s ključnimi politiki ali pa preko lobistov vplivajo na odločitve vlade in parlamenta oz. organov EU. Leta 2000 je bilo v Komisiji in Evropskem parlamentu registriranih 1138 organizacij, julija 2017 pa že 11327 organizacij z 82096 lobisti. V sedemnajstih letih se je število lobističnih organizacij in lobistov pri EU institucijah povečalo za desetkrat. Večina lobistov ima sedež v Belgiji, sledijo Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija.

 

Lobisti so se do nedavnega predstavljali kot predstavniki organizacij, ki v imenu korporacije želijo vplivati na odločitve parlamenta, danes pa se razglašajo za zastopnike civilne družbe, nevladnih organizacij, ki jih skrbi okolje, ki želijo zaščititi potrošnike ipd. Struktura lobistov julija 2017 pokaže, da so to 26,2 % nevladne organizacije, 20,5 % trgovska združenja, 18 % podjetja, 7,6 % sindikati in strokovna združenja in 6,7 svetovalna podjetja. Te organizacije za lobiranje namenijo precejšnja sredstva. Večina lobistov (74 %) potroši na leto manj kot 100.000 evrov največji lobisti (Google, Facebook) pa tudi več kot štiri milijone evrov. Najbolj "oblegana" področja pa so bila leta 2017 okolje, raziskave in tehnologija, notranji trg in energetika.

 

Korporacije ponujajo zaposlitev komisarjem, evropskim poslancem in visokimi uradnikom v organih EU. Od leta 2009 je Google najel 23 lobistov, ki so bili pred tem zaposleni v institucijah EU. Googlu sledi Uber, ki je od leta 2015 izdatke za lobiranje povečal za sedemkrat. "Vsi akreditirani lobisti, ki delajo za Uber, imajo izkušnje iz institucij EU", piše v poročilu Transparency International. Najbolj odmevna je bila zaposlitev predsednika komisije Barrosa pri Goldman & Sachs. Kljub častni izjavi, da ne bo vplival na politike EU, se je Barroso sestal s podpredsednikom komisije Katainenom, sicer neuradno, v hotelski sobi, Katainen pa je to srečanje prijavil šele potem, ko so o njunem srečanju pisali mediji. 

 

Tudi v državah članicah niso redki primeri, ko se predsednik vlade po izteku mandata zaposli v vodstvu korporacije ali velike finačne organizacije. Kot nekdanji predsednik vlade ima dostop do ključnih ljudi v politki in lahko tako vpliva na odločitve aktualne politike. Morda najbolja znana primera sta Tony Blair in Gerhard Schroeder.

 

Tarče lobistov so tudi vlade največjih članic Evropske unije, včasih pa tudi vlade manjših članic in seveda vlada v času, ko predseduje EU. Lobiranje je bolj ali manj normativno urejeno le v 12 članicah EU. 

 

Številni avtorji ugotavljajo, da se v parlamentih srečujejo in usklajujejo različni interesi, pri čemer pa obstaja moč za njihovo razrešitev pretežno zunaj parlamenta. Nosilci gospodarske moči tako pridobivajo tudi politično moč, ta pa postaja vse pomembnejši dejavnik gospodarske uspešnosti.

 

Poslanec evropskega ali nacionalnega parlamenta je odvisen zlasti od vodstva njegove stranke, zato se trudi, da bi deloval v skladu s pričakovanje strankarskih šefov, manj pa za skupno dobro, za kar je sicer tudi izvoljen. V literaturi najdemo obilo primerov, ki dokazujejo, da postajajo poslanci orodje velikih interesov. O tem je pisal v začetku 20. stoletja takratni ameriški predsednik T. Roosevelt, ko je ocenil, da je bila vsaj tretjina kongresnikov podkupljena in so glasovali tako, kot so jim narekovali v korporacijah.

 

V nekdanjih socialističnih državah, pa je - poleg že opisanega - dodatna težava prevladujoč vpliv starih sil in njihovih potomcev na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Kljub vzpostavitvi političnega pluralizma in demokratičnih institucij so vse nove demokracije ohranile vrsto značilnosti komunistične ureditve. Realsocializem je propadel, ker ni bil v skladu s človekovo naravo, vendar je v ljudeh pustil globoke miselne ostaline, ki sedaj otežujejo pot v normalno družbo. Ali kot pravi Kasparov, "Berlinski zid je padel, toda tisti, ki so ga gradili, so še vedno tu"(Kasparov, 2015). Bivši oblastniki so ohranili ali celo povečali svojo ekonomsko moč in s tem odločilen vpliv na politiko, v množici pa stare vrednote še vedno učinkujejo in ovirajo dejansko demokratično preobrazbo družbe.

 

Posebej zaskrbljujoče pa je, če na politiko vplivajo kriminalne združbe. Primeri, ko ameriška mafija financira kampanje guvernerjev, senatorjev, ali ko italijanska 'Ndrangheta financira volitve poslanca Severne lige, ali pa ko na Slovaškem in na Malti umorijo raziskovalne novinarje, ki so odkrili povezavo med kriminalnimi združbami in predsednikom vlade, ne potrebujejo posebnega komentarja.

 

Pomemben vpliv na politiko imajo tudi najvišji državni uradniki, ki vsakokratnemu ministru bolj ali manj jasno in odločno povedo, katere ministrove ideje so sprejemljive in katere ne. Če minister ne pozna delovanja državne uprave, če dotlej ni imel nobenih izkušenj na tem področju, je velika verjetnost, da ne bo uresničil svojih volilnih napovedi, razen tistih, ki so sprejemljive za vrh državne uprave. Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

 

Vlada in parlament še vedno odločata skladno s svojimi pristojnostmi in postopkovnimi pravili, vendar pa navedeni primeri - lahko bi jih navedli še več - zadoščajo za ugotovitev, da je postala politika le mesto, kamor nosilci družbene moči plasirajo svoje interese in zagotovijo, da politika ravna v skladu z njimi. 

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). Na portalu+ bomo v prihodnjih tednih objavili serijo njegovih esejev o politiki.

 

 

Viri:

1. Kasparov, G.: Winter is coming, Publicaffair, 2015

2. Roosevelt, T.: An Autobiography, Kindle book , 1913 (1920)

3. Transparency Register: Who is lobbying the EU? europarl.europa.eu, 9.1.2018

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,106
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,549
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,803
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,510
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,114
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,476
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 930
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,024
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 834
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 751