Komentar

Ali je politika še mesto odločanja?

Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje namenjajo vse slabše ocene. Kaj se je zgodilo s politiko, da je v očeh javnosti tako na slabem glasu, čeprav je vsakomur, ki vsaj malo pozna delovanje družbe in države, jasno, da je politika pomemben usmerjevalec družbenega razvoja?

28.04.2019 11:00
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   Mihael Brejc   politika   Evropska unija   lobiranje   Google   Facebook   korporacije   Roosevelt   Kasparov   korupcija   birokrati

Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana

Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

Po proučevanju številnih virov in na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj v politiki trdim, da je politika vse manj mesto odločanja in vse bolj prostor, kjer se sprejemajo odločitve, ki so jih sprejeli nekje drugje. Kdo ima torej največji vpliv na politiko? Med najpomembnejšimi vplivnimi dejavniki so korporacije in veliki poslovni sistemi, ki z neposrednimi srečanji s ključnimi politiki ali pa preko lobistov vplivajo na odločitve vlade in parlamenta oz. organov EU. Leta 2000 je bilo v Komisiji in Evropskem parlamentu registriranih 1138 organizacij, julija 2017 pa že 11327 organizacij z 82096 lobisti. V sedemnajstih letih se je število lobističnih organizacij in lobistov pri EU institucijah povečalo za desetkrat. Večina lobistov ima sedež v Belgiji, sledijo Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija.

 

Lobisti so se do nedavnega predstavljali kot predstavniki organizacij, ki v imenu korporacije želijo vplivati na odločitve parlamenta, danes pa se razglašajo za zastopnike civilne družbe, nevladnih organizacij, ki jih skrbi okolje, ki želijo zaščititi potrošnike ipd. Struktura lobistov julija 2017 pokaže, da so to 26,2 % nevladne organizacije, 20,5 % trgovska združenja, 18 % podjetja, 7,6 % sindikati in strokovna združenja in 6,7 svetovalna podjetja. Te organizacije za lobiranje namenijo precejšnja sredstva. Večina lobistov (74 %) potroši na leto manj kot 100.000 evrov največji lobisti (Google, Facebook) pa tudi več kot štiri milijone evrov. Najbolj "oblegana" področja pa so bila leta 2017 okolje, raziskave in tehnologija, notranji trg in energetika.

 

Korporacije ponujajo zaposlitev komisarjem, evropskim poslancem in visokimi uradnikom v organih EU. Od leta 2009 je Google najel 23 lobistov, ki so bili pred tem zaposleni v institucijah EU. Googlu sledi Uber, ki je od leta 2015 izdatke za lobiranje povečal za sedemkrat. "Vsi akreditirani lobisti, ki delajo za Uber, imajo izkušnje iz institucij EU", piše v poročilu Transparency International. Najbolj odmevna je bila zaposlitev predsednika komisije Barrosa pri Goldman & Sachs. Kljub častni izjavi, da ne bo vplival na politike EU, se je Barroso sestal s podpredsednikom komisije Katainenom, sicer neuradno, v hotelski sobi, Katainen pa je to srečanje prijavil šele potem, ko so o njunem srečanju pisali mediji. 

 

Tudi v državah članicah niso redki primeri, ko se predsednik vlade po izteku mandata zaposli v vodstvu korporacije ali velike finačne organizacije. Kot nekdanji predsednik vlade ima dostop do ključnih ljudi v politki in lahko tako vpliva na odločitve aktualne politike. Morda najbolja znana primera sta Tony Blair in Gerhard Schroeder.

 

Tarče lobistov so tudi vlade največjih članic Evropske unije, včasih pa tudi vlade manjših članic in seveda vlada v času, ko predseduje EU. Lobiranje je bolj ali manj normativno urejeno le v 12 članicah EU. 

 

Številni avtorji ugotavljajo, da se v parlamentih srečujejo in usklajujejo različni interesi, pri čemer pa obstaja moč za njihovo razrešitev pretežno zunaj parlamenta. Nosilci gospodarske moči tako pridobivajo tudi politično moč, ta pa postaja vse pomembnejši dejavnik gospodarske uspešnosti.

 

Poslanec evropskega ali nacionalnega parlamenta je odvisen zlasti od vodstva njegove stranke, zato se trudi, da bi deloval v skladu s pričakovanje strankarskih šefov, manj pa za skupno dobro, za kar je sicer tudi izvoljen. V literaturi najdemo obilo primerov, ki dokazujejo, da postajajo poslanci orodje velikih interesov. O tem je pisal v začetku 20. stoletja takratni ameriški predsednik T. Roosevelt, ko je ocenil, da je bila vsaj tretjina kongresnikov podkupljena in so glasovali tako, kot so jim narekovali v korporacijah.

 

V nekdanjih socialističnih državah, pa je - poleg že opisanega - dodatna težava prevladujoč vpliv starih sil in njihovih potomcev na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Kljub vzpostavitvi političnega pluralizma in demokratičnih institucij so vse nove demokracije ohranile vrsto značilnosti komunistične ureditve. Realsocializem je propadel, ker ni bil v skladu s človekovo naravo, vendar je v ljudeh pustil globoke miselne ostaline, ki sedaj otežujejo pot v normalno družbo. Ali kot pravi Kasparov, "Berlinski zid je padel, toda tisti, ki so ga gradili, so še vedno tu"(Kasparov, 2015). Bivši oblastniki so ohranili ali celo povečali svojo ekonomsko moč in s tem odločilen vpliv na politiko, v množici pa stare vrednote še vedno učinkujejo in ovirajo dejansko demokratično preobrazbo družbe.

 

Posebej zaskrbljujoče pa je, če na politiko vplivajo kriminalne združbe. Primeri, ko ameriška mafija financira kampanje guvernerjev, senatorjev, ali ko italijanska 'Ndrangheta financira volitve poslanca Severne lige, ali pa ko na Slovaškem in na Malti umorijo raziskovalne novinarje, ki so odkrili povezavo med kriminalnimi združbami in predsednikom vlade, ne potrebujejo posebnega komentarja.

 

Pomemben vpliv na politiko imajo tudi najvišji državni uradniki, ki vsakokratnemu ministru bolj ali manj jasno in odločno povedo, katere ministrove ideje so sprejemljive in katere ne. Če minister ne pozna delovanja državne uprave, če dotlej ni imel nobenih izkušenj na tem področju, je velika verjetnost, da ne bo uresničil svojih volilnih napovedi, razen tistih, ki so sprejemljive za vrh državne uprave. Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

 

Vlada in parlament še vedno odločata skladno s svojimi pristojnostmi in postopkovnimi pravili, vendar pa navedeni primeri - lahko bi jih navedli še več - zadoščajo za ugotovitev, da je postala politika le mesto, kamor nosilci družbene moči plasirajo svoje interese in zagotovijo, da politika ravna v skladu z njimi. 

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). Na portalu+ bomo v prihodnjih tednih objavili serijo njegovih esejev o politiki.

 

 

Viri:

1. Kasparov, G.: Winter is coming, Publicaffair, 2015

2. Roosevelt, T.: An Autobiography, Kindle book , 1913 (1920)

3. Transparency Register: Who is lobbying the EU? europarl.europa.eu, 9.1.2018

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.798
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.584
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.252
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 998
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.109
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 842
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 820
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 497