Komentar

Jugoslavija, južna ozvezdja in poetika gibanja Neuvrščenih

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

28.04.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gibanje Neuvrščenih   razstava   Bojana Piškur   Muzej sodobne umetnosti   Levi-Strauss

Do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja so imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

V tem trenutku ni nikjer na svetu podobne razstave! Sestavljena je iz štirih kontinentov: iz Afrike, Azije, Južne Amerike in Jugoslavije. Sam nisem nikoli javno premišljeval in analiziral političnih gibanj ter konceptov držav, to mi moja religija preprečuje. Tudi tokrat bo tako. Toda razstava, ki je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, kustodinje Bojane Piškur z naslovom Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih, je tako pomembna in posebna, da jo je nemogoče ne komentirati. Že to, da je postavljena v muzeju Sodobne umetnosti, da premišljuje umetnost in kulturo neuvrščenih, istočasno pa razstavlja sodobna umetniška dela, ki tematizirajo Neuvrščeno gibanje, je pomembno dejanje sodobnosti. Ne vem, če se zavedate, da so do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

 

Naj takoj že v uvodu izjavim osrednjo misel komentarja: Neuvrščeno gibanje je bil modernističen projekt, to je bila aktivna akcija globalne modernizacije sveta. Razstava osvetljuje pozabljene kulturne mreže, ki govorijo o drugačni modernosti. Ni bila vsa modernost po svetu enaka. Razstava bi morala biti kot takšna postavljena v muzeju Moderne umetnosti, ker pa vsebuje precejšen del umetnin sodobnih umetnikov, ki imajo za svoj motiv in vsebino kulturni material Neuvrščenega gibanja, je smiselno, da je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti.

 

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

 

Na noben način si ne želim, da bi se današnji komentar sprevrgel v sveto preproščino nabijanja po postkolonializmu in globalizmu. Želim si, da zveni kot avtentični stud do korporacijskega kapitalističnega suženjstva. Želim si, da znova zasvetijo na južnem in severenem ozvezdju etični imperativi. Razstava izvrstno osvetli ideje kulturnih politik globalnega juga in Jugoslavije. Na njej vidimo, kako so bile pomembne kulturne in umetniške mreže, ki so povezovale jug z jugom. Ni vse na svetu zahodna kultura.

 

Razstava analizira in predstavlja Neuvrščeno gibanje skozi šestindvajset projektov, ki vključujejo vse od Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije, Šrilanke ... bralec portala+, naštej mi tri imena umetnikov ali umetnic iz Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije ali Šrilanke.

 

Ali človeštvo ne more zahtevati od sebe nekaj tako preprostega, kot so socialna pravičnost, enakopravnost ras, enakopravnost vseh treh spolov, omogočanje migracijskih tokov, omogočanje ekumenskih hotenj? Ali je mogoče to ta zaukazana lepota, ko države zahodne Evrope in ZDA zahtevajo od svoji javnih uslužbencev, da postanejo psi goniči ali celo lovci na ljudi, plačani po učinku?

 

Kolonializem, postkolonializem ali kapitalistični globalizem so v svoji sredici pogoltnost in genocidnost. Kolonializem je bil takšna vrsta družbenega odnosa, ki se je uveljavljal tako, da je uničeval in poniževal človeškost. Na začetku in na koncu kolonialnega procesa je klanje.

 

Kljub temu, da je izvrsten filozof zapisal "najsi je družba človeška ali živalska, vedno je to organizacija; ki implicira koordinacijo in na splošno medsebojno podrejanje elementov, ki jo sestavljajo", obstajajo v umetnosti in posledično v kulturi ljudje, ki nosijo v sebi projekcijo humanističnih teženj. Kolonizirane družbe XX. stoletja so tudi s pomočjo jugoslovanske emancipatorne energije izbojevale svoje neodvisnost. Jugoslavija je spodbujala upor, svobodno voljo združevanja in samostojnost odločanja. Vse to je vsebovala, le egoizma ne!

 

Potencirala je: kulturna osvoboditev je nujen pogoj za politično osvoboditev, družba bo svobodna takrat, ko bo sama sebi določila cilje, izhajajoč iz razsvetljenskih dosežkov revolucije. Pa tudi: kultura je eden od osrednjih inštrumentov zatiranja nesuverenih skupnosti.

 

Digresija: Postkolonialni svet Afrike, Azije in Južne Amerike je želel uveljaviti etični aparat prava, se pravi tistega, kar je prav! Naj vas spomnim: eden od postulatov neuvrščene politke je bila zahteva po vrnitvi ukradenih umetniških del velikih civilizacij iz zahodnih prestolnic nazaj v svet, kjer so umetnine nastale. Ali ni tako prav? Konec digresije.

 

Geslo dneva je bilo - postanimo moderni. V modernosti so si Neuvrčeni poiskali svoje norme udejanjajna in organiziranja. To je bila volja, ki je sama sebe kulturno normirala. Vsaka družbena organizacija je predvsem ustvarjanje organov, organov za sprejemanje podatkov, organov za njihovo preučevanje in preračunavanje in za odločanje. Družbena organizacija terja konstituiranje vsakovrstnih statistik in zahteva njihovo aktivno uporabo. Statistike vidno opisujejo družbeno dogajanje. Ko pogledate v te družbene senzorje Neuvrščenih družb, vidite vizualizirano neenakopravnost. Ko pogledate v statistike, vidite brutalno izkoriščanje surovin v svetu Neuvrščenih družb. Vidite množico raznorodno razcepljenih vibracij. Združene pa so proizvedele specifično enotnost. 

 

Neuvrščeni so skupaj prepletli svoje emancipatorne energije. Tudi v tistih svetovih, kjer so jim z ravnilom izrisali njihove meje. Za isto mizo je sedela v Beogradu leta 1961 zmagovita protikolonialna, protirasistična skupnost. 

 

Modernizem je vzpostavil združljiv sistem sprejemljivih kulturnih vzorcev. Ni bilo več potrebe po oponašanju "kolonialne arhitekture in safari stila".  Na soncu se vsi oblačimo v belo in nujno potrebujemo čisto vodo. Kolonialni zločinci so se seveda oblačili v safari obleke! Neuvrščeno gibanje je bilo kratkoročna politična taktika s strateškim ciljem osvajanja in ohranjanja svetovnega miru. Neuvrščeno gibanje je bilo vmesnik med kapitalistično produktno ponudbo in socialistično proletarsko stvarnostjo, ki je bila ekonomsko popolnoma neučinkovita.

 

Razstava obsega šestindvajset različnih projektov, od idej kulturnih politik, do zbirk in arhivov inštitucij, ki so bile in so še vedno neposredno ali asociativno povezane z Neuvrščenim svetom. Predvsem inštitucij, ki tematizirajo dekolonializem. Genij Levi-Strauss zapiše: "Nobena družba ni v celoti dobra, toda nobena tudi ni absolutno slaba; vse dajejo svojim članom določene prednosti, upoštevaje pri tem preostanek krivičnosti___."

 

Neuvrščeno gibanje je bilo izjemna združba, ki je bila v izhodišču plemenita, istočasno pa raznorodna, predvsem je bila oddaljena od konkretne ekonomske emancipacije. Vsak poskus družbene regulacije pa prej ali slej postane nasilje. In zdaj ključen obrat: Regulirati različne družbe z različnimi družbenimi dogovori pa navkljub vsemu pomeni uveljavljati duha časa, duha celote, pomeni vzpostavitev emancipatornih, humanističnih, mednacionalnih kulturnih vzorcev.

 

Rekli boste, vse to je le nostalgija: Ne - ni! Ogeljte si to odlično razstavo! Pa tudi če je nostalgija: ko izgovorim Neuvrščeno gibanje, pomislim na svoje otroštvo, ko prihodnost sploh še ni obstajala. Obstajali pa sta dve ladiji: ena je odletala na Luno, druga pa je plula proti Indiji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
14
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.804
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.645
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.065
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.445
05/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.183
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.079
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.720
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.540
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.504
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.216