Komentar

Jugoslavija, južna ozvezdja in poetika gibanja Neuvrščenih

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

28.04.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gibanje Neuvrščenih   razstava   Bojana Piškur   Muzej sodobne umetnosti   Levi-Strauss

Do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja so imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

V tem trenutku ni nikjer na svetu podobne razstave! Sestavljena je iz štirih kontinentov: iz Afrike, Azije, Južne Amerike in Jugoslavije. Sam nisem nikoli javno premišljeval in analiziral političnih gibanj ter konceptov držav, to mi moja religija preprečuje. Tudi tokrat bo tako. Toda razstava, ki je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, kustodinje Bojane Piškur z naslovom Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih, je tako pomembna in posebna, da jo je nemogoče ne komentirati. Že to, da je postavljena v muzeju Sodobne umetnosti, da premišljuje umetnost in kulturo neuvrščenih, istočasno pa razstavlja sodobna umetniška dela, ki tematizirajo Neuvrščeno gibanje, je pomembno dejanje sodobnosti. Ne vem, če se zavedate, da so do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

 

Naj takoj že v uvodu izjavim osrednjo misel komentarja: Neuvrščeno gibanje je bil modernističen projekt, to je bila aktivna akcija globalne modernizacije sveta. Razstava osvetljuje pozabljene kulturne mreže, ki govorijo o drugačni modernosti. Ni bila vsa modernost po svetu enaka. Razstava bi morala biti kot takšna postavljena v muzeju Moderne umetnosti, ker pa vsebuje precejšen del umetnin sodobnih umetnikov, ki imajo za svoj motiv in vsebino kulturni material Neuvrščenega gibanja, je smiselno, da je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti.

 

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

 

Na noben način si ne želim, da bi se današnji komentar sprevrgel v sveto preproščino nabijanja po postkolonializmu in globalizmu. Želim si, da zveni kot avtentični stud do korporacijskega kapitalističnega suženjstva. Želim si, da znova zasvetijo na južnem in severenem ozvezdju etični imperativi. Razstava izvrstno osvetli ideje kulturnih politik globalnega juga in Jugoslavije. Na njej vidimo, kako so bile pomembne kulturne in umetniške mreže, ki so povezovale jug z jugom. Ni vse na svetu zahodna kultura.

 

Razstava analizira in predstavlja Neuvrščeno gibanje skozi šestindvajset projektov, ki vključujejo vse od Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije, Šrilanke ... bralec portala+, naštej mi tri imena umetnikov ali umetnic iz Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije ali Šrilanke.

 

Ali človeštvo ne more zahtevati od sebe nekaj tako preprostega, kot so socialna pravičnost, enakopravnost ras, enakopravnost vseh treh spolov, omogočanje migracijskih tokov, omogočanje ekumenskih hotenj? Ali je mogoče to ta zaukazana lepota, ko države zahodne Evrope in ZDA zahtevajo od svoji javnih uslužbencev, da postanejo psi goniči ali celo lovci na ljudi, plačani po učinku?

 

Kolonializem, postkolonializem ali kapitalistični globalizem so v svoji sredici pogoltnost in genocidnost. Kolonializem je bil takšna vrsta družbenega odnosa, ki se je uveljavljal tako, da je uničeval in poniževal človeškost. Na začetku in na koncu kolonialnega procesa je klanje.

 

Kljub temu, da je izvrsten filozof zapisal "najsi je družba človeška ali živalska, vedno je to organizacija; ki implicira koordinacijo in na splošno medsebojno podrejanje elementov, ki jo sestavljajo", obstajajo v umetnosti in posledično v kulturi ljudje, ki nosijo v sebi projekcijo humanističnih teženj. Kolonizirane družbe XX. stoletja so tudi s pomočjo jugoslovanske emancipatorne energije izbojevale svoje neodvisnost. Jugoslavija je spodbujala upor, svobodno voljo združevanja in samostojnost odločanja. Vse to je vsebovala, le egoizma ne!

 

Potencirala je: kulturna osvoboditev je nujen pogoj za politično osvoboditev, družba bo svobodna takrat, ko bo sama sebi določila cilje, izhajajoč iz razsvetljenskih dosežkov revolucije. Pa tudi: kultura je eden od osrednjih inštrumentov zatiranja nesuverenih skupnosti.

 

Digresija: Postkolonialni svet Afrike, Azije in Južne Amerike je želel uveljaviti etični aparat prava, se pravi tistega, kar je prav! Naj vas spomnim: eden od postulatov neuvrščene politke je bila zahteva po vrnitvi ukradenih umetniških del velikih civilizacij iz zahodnih prestolnic nazaj v svet, kjer so umetnine nastale. Ali ni tako prav? Konec digresije.

 

Geslo dneva je bilo - postanimo moderni. V modernosti so si Neuvrčeni poiskali svoje norme udejanjajna in organiziranja. To je bila volja, ki je sama sebe kulturno normirala. Vsaka družbena organizacija je predvsem ustvarjanje organov, organov za sprejemanje podatkov, organov za njihovo preučevanje in preračunavanje in za odločanje. Družbena organizacija terja konstituiranje vsakovrstnih statistik in zahteva njihovo aktivno uporabo. Statistike vidno opisujejo družbeno dogajanje. Ko pogledate v te družbene senzorje Neuvrščenih družb, vidite vizualizirano neenakopravnost. Ko pogledate v statistike, vidite brutalno izkoriščanje surovin v svetu Neuvrščenih družb. Vidite množico raznorodno razcepljenih vibracij. Združene pa so proizvedele specifično enotnost. 

 

Neuvrščeni so skupaj prepletli svoje emancipatorne energije. Tudi v tistih svetovih, kjer so jim z ravnilom izrisali njihove meje. Za isto mizo je sedela v Beogradu leta 1961 zmagovita protikolonialna, protirasistična skupnost. 

 

Modernizem je vzpostavil združljiv sistem sprejemljivih kulturnih vzorcev. Ni bilo več potrebe po oponašanju "kolonialne arhitekture in safari stila".  Na soncu se vsi oblačimo v belo in nujno potrebujemo čisto vodo. Kolonialni zločinci so se seveda oblačili v safari obleke! Neuvrščeno gibanje je bilo kratkoročna politična taktika s strateškim ciljem osvajanja in ohranjanja svetovnega miru. Neuvrščeno gibanje je bilo vmesnik med kapitalistično produktno ponudbo in socialistično proletarsko stvarnostjo, ki je bila ekonomsko popolnoma neučinkovita.

 

Razstava obsega šestindvajset različnih projektov, od idej kulturnih politik, do zbirk in arhivov inštitucij, ki so bile in so še vedno neposredno ali asociativno povezane z Neuvrščenim svetom. Predvsem inštitucij, ki tematizirajo dekolonializem. Genij Levi-Strauss zapiše: "Nobena družba ni v celoti dobra, toda nobena tudi ni absolutno slaba; vse dajejo svojim članom določene prednosti, upoštevaje pri tem preostanek krivičnosti___."

 

Neuvrščeno gibanje je bilo izjemna združba, ki je bila v izhodišču plemenita, istočasno pa raznorodna, predvsem je bila oddaljena od konkretne ekonomske emancipacije. Vsak poskus družbene regulacije pa prej ali slej postane nasilje. In zdaj ključen obrat: Regulirati različne družbe z različnimi družbenimi dogovori pa navkljub vsemu pomeni uveljavljati duha časa, duha celote, pomeni vzpostavitev emancipatornih, humanističnih, mednacionalnih kulturnih vzorcev.

 

Rekli boste, vse to je le nostalgija: Ne - ni! Ogeljte si to odlično razstavo! Pa tudi če je nostalgija: ko izgovorim Neuvrščeno gibanje, pomislim na svoje otroštvo, ko prihodnost sploh še ni obstajala. Obstajali pa sta dve ladiji: ena je odletala na Luno, druga pa je plula proti Indiji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
0
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,915
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,434
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,658
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,803
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,478
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 967
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,754
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 802
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 794
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 521