Razkrivamo

Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)

V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaro, Levitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

26.04.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obrazi sežganega   Beletrina

Fotomontaža: portal+

Všeč mi je bila že od vsega začetka, a bila je Sipkotova – in mi smo sklenili, da se nekako držimo pravila: ne želi bližnjega ženske, saj je drugih dovolj; babo zmeraj dobiš, prijatelja pa ne.

Po pogrebu smo sedeli v salonu lepe hiše: Sipkotov oče, njegova teta, Robi, Rada in jaz. Pohištvo v staronemškem slogu, primerne podobe na stenah, majhni predmeti v vitrini, pogrnjena miza, na njej jedi in pijače, kozarci, skodelice, krožniki, vaza, svečnik. Če bi bil to film o Sipkotu, bi kamera primerno obletela navzoče, magnetofon bi sprejemal njihove samogovore, druga kamera pa bi iskala ilustracij po stenah in v vitrini; montažer bi iz vsega zlepil primeren filmček. Za začetek naše lepe planine, kjer se je ubil mladi planinec; za konec čedna fotografija rajnega in pogled na planine v okviru na steni. V drugem poizkusu sem začel tudi jaz z opisom oseb: oče, nekoliko siv, tršat, obvladujoč se, znan pravnik; predaval je zgodovino prava na univerzi; teta, zelo siva, koščena ženska, čustvena, brez znanega poklica; Robi, tenak, osebnost svoje vrste, izbrano oblečen, v tej družbi precej molčeč; Rada, čudežna bujnost ženskega telesa, in jaz, ki sem se moral venomer pogovarjati z očetom. Jedli smo, pili in jaz sem tudi kadil vmes; na mizo je prinašala debela Hana, dobri Sipkotov hišni duh.

 

Rada je sedela zraven mene, očetu nasproti. Pod dolgim miznim prtom je pritisnila svoje stegno ob moje. Prsi so se ji napenjale, oči iskrile, kar je kaj malo pristajalo na pogrebščino njenega dolgoletnega fanta (no, vsaj dve leti pa je hodila s Sipkotom).

 

V prvem zapisu, se spominjam, sem opisal najprej čudne spletke usode, ki je izračunala Sipkotovo smrt. S Sipkotom sva ležala na kopališču in se sončila; pogovarjala sva se z zaprtimi očmi; nič ne vem, o čem; a najine pogovorne teme so bile kaj preproste: ženske, šport, rekla-kazala v študentovskem klubu. Prišel je Milan. Ali grem z njim v hribe? Kdaj? Jutri. Bodi pameten, Milan, v tej vročini? Greš ali ne? Ne grem, ljubi Milan; raje se hodim kopat, igrat odbojko in uganjat norčije na kopališču. Pa nič, grem sam. Tu se je odločil Sipko, da gre z njim. Ne hodi, sem mu svetoval; februarja se je odpravil namesto mene Milko – in veš, da ga je zasul plaz. Mene čaka nekje gospa smrt. Če mene ni, pobere tistega, ki gre namesto mene. Sipko se je smejal in se zmenil z Milkotom, da gresta. Potem smo ju iskali skoraj teden dni. Nekdo ju je našel v grapi pod steno, koder sploh ni bil predviden vzpon. Očitno sta se zaplezala v dežju. Ko smo ju nosili na pokopališču, je zaudarjalo iz krst. Rada je tako resna stopala za svojci; čedna, ni kaj. Všeč mi je bila že od vsega začetka, a bila je Sipkotova – in mi smo sklenili, da se nekako držimo pravila: ne želi bližnjega ženske, saj je drugih dovolj; babo zmeraj dobiš, prijatelja pa ne.

 

V prvem zapisu – to se prav dobro spomnim – sem obravnaval pravi častni kodeks glede na odnose do žena in ljubic prijateljev; grozno. V drugem zapisu sem sicer opisal, kako se je prilepila s stegnom na stegno, a tu se je vse skupaj tudi nehalo. Zdaj bo pa čas povedati po pravici. Medtem smo vendar vsi dozoreli, celo papir.

 

Zdaj je izginil iz spomina pogovor z očetom; izginili so prihodi in odhodi Hane, ki je nosila na mizo; teta je ostala samo kot srebrno in črno ozadje (skoraj beli lasje in črna obleka); še Robi, naš stari družabnik, je obledel kot stara fotografija. Videz je bil čisto primeren, snažen, salonski. Prt je bil iz belega damasta z robom lepo razporejenih cvetlic v oranžni in modro-zeleni barvi. Čez ta prt so se srečevale moje besede z besedami Sipkotovega očeta; skromno obujanje spominov, droben dogodek z majhno šalo, vse zelo dostojanstveno, predvsem pa primerno trenutku. Teta se je zdržala pripomb, tu in tam je tehtno prikimala ali se otožno nasmehnila. Robi je poslal čez prt kak "jasno", "seveda", "kajpak" – čisto mehanično. Okrog belega prta družba kakor mora biti, brez pravih stikov, a po obliki sodeč – brezhibna.

 

Šele kasneje sem se domislil, da je Rada spustila roke pod prt nekoliko pred hudičevim trenutkom. Da izpolnim pogrebščino z besedami, sem pripovedoval očetu prirejeno zgodbico o najinih strahovih pred hudim očetom (ko sva lumpala s Sipkotom, in to tik pred izpiti); v tej pripovedi je bila resnična samo osnova, vse drugo je bilo prirejeno ušesu žalujočega očeta, ki je izračunal, koga bo povabil po pogrebu na pogovor (dekle, ki je ostalo sámo – dekle, ki ga za časa Sipkotovega življenja ni priznaval; to je bilo prvo junaško dejanje izdelane osebnosti Sipkotovega očeta), koga bo naposled le sprejel v družbo (prijatelje, ki so bili bližnji preminulemu sinu) – ni pa premislil, kaj lahko iz tega nastane (a to je bilo drugo dejanje junaštva); naročil je Hani, kaj vse naj pripravi za jelo in pilo. Nad belim prtom sicer ni zavladala prisrčnost, pač pa primernost, ki nastaja iz vsestranskih popustov zaradi izrednih okoliščin. Stari mož je bil res prizadet, imel je dobre namene, vedel se je zelo demokratično; vse, kar je valovilo nad prtom, je bilo trdno režirano, predvsem primerno.

 

Zdaj že toliko vem o sestavljanju besed, da se smehljam tistim, ki mislijo, da je najvažnejše tisto, kar se godi.

 

Namreč, Rada me je sprva rahlo prijela med nogami, potem me je božala, dobro vedoč, kje je kaj, začela mi je odpenjati hlače; oče je ravno pripovedoval neko zgodbo iz svoje mladosti (demokratično, "tudi mi nismo bili svetniki", ali kaj); ko je odpela tretji gumb; pogledal sem jo mimogrede: z bleščečimi očmi in še bolj bleščečimi zobmi izmed polodprtih ustnic je gledala naravnost v obraz pripovedujočega očeta.

 

Seveda, če bo kdo tole bral: nihče ne bo doživel isto kot isto, to ni mogoče. Prvič smo preveč različni po svojem miselnem in čustvenem ustroju. Drugič: zdaj nam paše to, tako, zdaj nekaj drugega, drugače. In še nesposobnost besede. Če ne bi tega istega pisal večkrat, tega morda sam ne bi vedel tako natančno.

 

Ko mi je odpela (v obrazu je imela veliko zanimanje za očetovo govoričenje) četrti gumb in segla v gate, nekoliko nervozno, raziskovala, skoraj nasilno, odkrila tisto, kar jo je zanimalo, potegnila tisto cev iz tekstila na prosto, pod sam prt, zgrabila ravno prav, potegnila kožo gor in dol; ko je uspela popolnoma, sem osupel zaslišal njen glas, namenjen očetu: "Tega mi pa ni nikoli pripovedoval …"

 

Ta pripomba je očeta prav prijetno razvnela.

 

Vražja roka, ki ve, kako se tej reči streže.

 

Oče, znamenit orator, kakor jih je malo v narodu brez tovrstne tradicije, je premolknil, zato da vidi odmev. Odmev sem moral biti jaz. V koreninah klinca ena stvar, na ustih druga; znajdi se. Iz dvoličnosti je treba prestaviti na igro. In kmalu zaključiti. Skoraj mi prihaja, pa mi zaradi očeta ne more priti. Skoraj sledim njegovi pripovedi, pa ne slišim več ko pol zaradi vražjega drkanja. Nisem ne tu ne tam; to so si ti hudiči dobro izmislili. Naivno žalujoča teta kima in si briše oči; veličastni pravnik govori čedalje bolj demokratično (saj z vsakim kozarcem raste njegova sposobnost); Robi ne ve, za kaj gre. Če mi pride – iz rok ji ga ne morem več vzeti –, bo vse v redu. Ata govori, lepo in artikulirano, baje ima celo neko vsebino, rep in glavo, kakor se reče. Leta te gledam, no, res te gledam skoraj dve leti, pa me takole iznenadiš; ko sem vajen, da iznenadim jaz. Kurba, zakaj si nehala? Že veš zakaj, a?

 

Rada, ona, tisto babje ščene, je natanko vedela, kdaj je treba nehati, kdaj mi prihaja, kdaj bi se lahko osvobodil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", število smrtnih žrtev za zdaj še ni zaskrbujoče
0
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.897
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.590
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.446
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.156
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.226
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.428
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.458
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.119
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.027