Komentar

Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti

Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil oprostilno sodbo v ponovljenem sojenju Milku Noviču, obtoženemu umora Janka Jamnika. Sodnik Radonjič je v trenutku, ko je to naredil, postal medijsko izjemno izpostavljena osebnost. In sicer iz dveh pomembnih razlogov. 

29.04.2019 23:23
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   sodstvo   Janko Jamnik   Milko Novič   Zvjezdan Radonjič   Okrožno sodišče   Harij Furlan   pravna država   pritiski

Ohraniti moralno integriteto v tako razmajani pravni državi, kot je naša, postaja umetnost. 

Najprej zato, ker je ponovljeno sojenje obtoženemu umora Janka Jamnika prineslo popoln preobrat - obtoženi Milko Novič je bil spoznan za nedolžnega. Za marsikoga ne le docela nepričakovan, pač pa celo šokanten razplet. Zvjezdan Radonjič je de iure rehabilitiral Noviča, ki je v očeh dobršnega dela javnosti bržkone veljal za morilca direktorja Kemijskega inštituta, medtem ko so ga goreče zagovarjali le privrženci določene politične stranke. Vemo, katere. Zanje je bil Novič še ena žrtev t.i. krivosodja. A četudi se še tako ne strinjamo s takšnim načinom razmišljanjem, vseeno velja, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja. Če nekdo misli, da imamo na sodišču opravka s krivosodjem, je to pač njegovo mnenje, do katerega ima vso pravico.

 

Seveda pa je ob tako polarizirani javnosti, ki se je v konkretnem sojenju v zadevi Novič do obtoženca vedno bolj opredeljevala politično ali celo ideološko, kmalu zmanjkalo prostora za pravo in pravičnost. V hipu, ko se je to zgodilo, je sojenje začelo postajati svojevrstna farsa - podobno kot v še enem primeru, kjer je bil po svetem prepričanju tistih, ki verjamejo v krivosodje, po krivem obtožen in obsojen eden izmed ključnih Founding Fathers slovenske države. Toda ker v pravu, če želi ostati to, kar naj bi bilo - torej ars boni et aequi, umetnost dobrega in pravičnega-, ni prostora za politikantska čustva, se je v ponovljenem sojenju Milku Noviču zgodilo točno to, česar Sistem ni predvidel: zgodil se je "človeški faktor". Predsedujoči sodnemu senatu je prišel do drugačnega zaključka kot njegov predhodnik, temu pa je sledila oprostitev obtoženca. Ravno v tej točki, torej ob ustni razglasitvi sodbe, pa je nastopil tisti drugi razlog, ki je sodnika Radonjiča v trenutku napravil za medijsko zelo izpostavljeno osebnost.

 

 

Zakaj je sodnik Radonjič govoril resnico

 

V govoru, ki je obrazložil odločitev senata, da oprosti Milka Noviča obtožbe, da je umoril Janka Jamnika, je Zvjezdan Radonjič naredil nekaj, česar slovensko pravosodje doslej še ni doživelo. Zgodil se je precedens par excellence: sodnik je sodnik ob razglasitvi sodbe javno povedal tisto, o čemer se med t.i. dobro obveščenimi v sodstvu in pravosodju že dolgo govori, a doslej ne v tožilskih ne v sodniških vrstah ni bilo junaka, ki bi prestopil Rubikon zaveze molčečnosti in potrdil, da je sodstvo v "ljudski republiki" prav tako zamazano kot vsi drugi sistemi in podsistemi.

 

Ne glede na vse medijske čenče, repenčenja ali celo svinjanja po sodniku, ki ne ustreza podobi pohlevnih "ust, ki izgovarjajo besede zakona", če povzamemo definicijo sodnika, kakršno je nekoč določil Montesquieu, sta ključni vprašanji v tej zgodbi v bistvu le dve:

 

1. Ali je sodnik Radonjič govoril resnico?

 

2. Ali je sodnik Radonjič s svojim nastopom ravnal v nasprotju z zakonom ali sodnim redom?

 

 

Soditi po svoji vesti

 

Odgovor na drugo je vprašanje kratek in kategoričen NE (sodnik lahko v razglasitvi sodbe pove tudi to, da je šlo za enega najbolj kompleksnih dilem v njegovi karieri in da je zadnjo noč slabo spal, tlačila ga je mora in je sanjal Harija Furlana, kako v skriti kavarni v zimzelenem parku dvorca Miramare na tržaški rivieri pije kapučino z dobaviteljem v zdravstvu, ki je v Italiji v kazenski preiskavi zaradi suma korupcije). Razlog za medijski stampedo ob Radonjičevi razglasitvi sodbe je pač zgolj v tem, da so mnogi, ki so se prepoznali v njegovih opisih, sprožili preventivni napad na "neprilagojenega" sodnika. A kot pravijo nekateri mlajši odvetniki, ki jim povezave v sodniških vrstah niso ostale skrite: Morda bo Radonjičevo sporočilo vseeno imeli učinek, vendar ne takšnega, kakršnega si želijo tisti, ki držijo pokrovko nad pravosodjem, ampak ravno nasprotnega - da bodo usta odprle tudi vse tiste sodnice, ki so doslej gledale v tla in molčale, ko so dobivale "prijateljska priporočila in nasvete" iz zgornjih nadstropij ...

 

Bolj kompleksen je odgovor na prvo vprašanje. Torej ali je sodnik Radonjič govoril resnico. Ne glede na vse poskuse, da bi ga v medijih prikazali bodisi kot neuravnovešenega norca, ljubitelja teorij zarot, pa tudi kot podpornika ideje lustracije ali nekoga, ki je potrdil obstoj "krivosodja", je bistveno, da imamo pred seboj človeka, ki je prisegel, da bo spoštoval ustavo in zakone in da bo sodil po svoji vesti.

 

V tej točki pa padejo vsa politikantska natolcevanja in ideološki kretenizmi. Soditi po svoji vesti pomeni sprejeti takšno odločitev, ki se sodniku zdi pravilna. In zato ne more biti dvoma, da je Zvjezdan Radonjič govoril resnico. Seveda jo je. Kar je povedal v sodni dvorani ob prisotnosti javnosti in medijev, je bila le obrazložitev razmer, ki so vladale v času sojenja in ki so onemogočale, da bi sodil po svoji vesti.

 

 

 

Sodnik na prehodu za pešce

 

Podobno bi lahko v obrazložitvi še kakšne druge sodbe govorili tudi drugi sodniki ali sodnice. Verjetno ne more biti dvoma o tem. Kajti Radonjič ni bil priča ne prvega in tudi ne zadnjega sojenja, med katerim je prihajalo do pritiskov ali poskusov vplivanja na sodišče. Je pa Radonjič verjetno prvi sodnik, ki je o tem javno spregovoril in se tako zavaroval pred tistim, kar bi ga doletelo, če bi molčal. Če ga je danes strah pred posledicami, potem naj ohrani svojo integriteto in še naprej govori o tem, kar se (mu) je dogajalo v času sojenja. Kajti le to, da je vstopil v javni prostor in da v njem komunicira z ljudmi, ga ščiti pred nepredvidenimi posledicami. Te niso le delovnopravne narave (disciplinski ukrepi) ali morebitna kazenska ovadba, pač pa so lahko tudi bolj brutalne. Vendar dvomim, da bi si v Sloveniji ta trenutek kdo drznil naročiti umor sodnika. Če bi se to zgodilo, če bi ga na prehodu za pešce zbil tovornjak, bi to razumeli kot mafijsko maščevanje poštenemu sodniku.

 

Ne glede na vse pa je cena sojenja po svoji vesti visoka. Ohraniti moralno integriteto v tako razmajani pravni državi, kot je naša, postaja umetnost. Občudujemo lahko vse tiste Radonjičeve kolegice in kolege, ki molče prenašajo različne oblike neprimernega in nedovoljenega komuniciranja, ki so predmet neposrednih pritiskov ali celo groženj, pa obenem nikoli niso padli v korupcijsko mrežo, četudi po drugi strani še niso zbrali dovolj poguma, da bi stopili iz sence in spregovorili o tem, kako težko jim je včasih soditi po svoji vesti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737