Razkrivamo

Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU

Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje 2016-2070, in sicer izsledki analize Evropske komisije Ageing report iz maja 2018,. Gre za enega najbolj relevantnih in najbrž tudi citiranih poročil o tematiki staranja. Ugotovitve temeljijo na projekcijah Komisije o gibanju števila in starostne strukture prebivalstva ter uporabljenih predpostavk po mnenju v ta namen oblikovane skupine strokovnjakov iz posameznih držav.

05.06.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   BDP   EU   Evropska komisija   Ageing report 2018   staranje   Slovenija   Italija   Hrvaška   Slovaška   Nemčija

Ena izmed velikih nelogičnosti analize, ki seveda zelo vpliva na javno-finančno sliko, je tudi rast pokojnin; v Sloveniji naj bi se v petdesetih letih dvignile za okoli 150 %, medtem ko so za Hrvaško predvideli, da bodo pokojnine v vsem tem obdobju ostale skoraj nespremenjene.

Podatki za Slovenijo so prikazani z odebeljeno rdečo črto, modra je povprečje EU (27 držav brez Velike Britanije), dodane pa so še štiri države - Italija, Hrvaška, Nemčija in Slovaška. Te so izbrane, ker odražajo nekatera najbolj tipična gibanja. Po projekcijah Evropske komisije naj bi delež izdatkov za pokojnine med vsemi državami najbolj narastel v Sloveniji in sicer na 14,9 % BDP (leto 2070). Ta podatek je tudi osnova za ocene, da imel problem starajočega prebivalstva največje učinke na javne finance v naši državi.

 

 

 

 

Takšen zaključek naj bi po splošnem razumevanju izhajal iz tega, ker naj bi se slovensko prebivalstvo najhitreje staralo. To se običajno meri z deležem starejših ljudi (65+) v celotni populaciji ali z razmerjem med starejšo in delovno aktivno (15-64) generacijo. Po obeh kriterijih je delež starejših v Sloveniji približno na povprečju EU do leta 2040, nato naj bi ga do 2060 nekoliko presegal, kasneje pa naj bi bil delež starejših celo pod povprečjem EU. Tudi v času, ko bomo povprečje presegali, bo približno tretjina držav imela slabše razmerje.

 

 

 

 

 

To seveda odpira ključno vprašanje, zakaj naj bi bili torej v Sloveniji izdatki za pokojnine najvišji, če pa smo po deležu starejših večinoma nekje okoli povprečja EU? Višino izdatkov za pokojnine definirata dva parametra - število upokojencev (glede na zaposlene ali prebivalce) ter višina pokojnin. Če pogledamo število upokojencev glede na zaposlene, pri tem res močno odstopamo od drugih držav - a zakaj, če naj bi bil delež starejših približno na povprečju?

 

 

 

 

Število upokojencev je praviloma določeno z zaposlenostjo, ostali (npr. po 55 letu) pa naj bi bili upokojenci. A spodnji podatek o deležu zaposlenosti aktivne populacije (15-64) kaže, da smo tudi po tem kriteriju približno na povprečju. A še ta podatek je posledica predpostavk v modelu izračuna. Vidi se, da se za Slovenijo ni predvidelo, da naj bi se delež zaposlenih z leti povečeval (zakaj ne bi mogel biti podoben, kot je v Avstriji že danes?)

 

 

 

 

Predvidena nekaj nižja zaposlenost (manj zaposlenih in več upokojencev) ima torej nekaj vpliva na višje izdatke za pokojnine, vseeno pa je visoko število upokojencev vseeno deloma nelogično. Mogoče je temu razlog tudi v tem, da število upokojencev v Sloveniji (616.000 leta 2016) zajema tudi prejemnike pokojnin z delno pokojnino - npr. dodatek k pokojnini iz tujine (upokojencev s polno pokojnino je bilo 520.000). Drug razlog pa je tudi v spodnjem podatku, ko je število upokojencev, starih nad 65 let, kar za 13 % višje (70.000) število prebivalcev starih nad 65 let (!) - vsaj tako sledi iz podatkov omenjene analize.

 

 

 

 

Neobičajno odstopanje pa je tudi pri upokojencih do 65 let glede na podpovprečni delež starejših glede na aktivno populacijo.

 

 

 

 

Izračuni omenjenega poročila torej kažejo neobičajno visoko število upokojencev glede na delež starejše populacije ter tudi dokaj povprečno zaposlenost (čeprav tudi tu ni pravega razloga, zakaj predvidevamo nizko zaposlenost - potem pa se čudimo nad visokimi stroški pokojnin). Drug razlog višjim izdatkom pa je prav tako uporabljena predpostavka hitrejše rasti pokojnin, kot so načrtovali v drugih državah. Na prvem grafu so tako prikazani nominalni zneski (v stalnih cenah seveda), po katerih naj bi naše pokojnine narasle iz 660 na 1.500 evrov (hrvaška pokojnina naj bi ostala 50 let skoraj enaka - kar se potem razumljivo odrazi v bistveno boljši javno-finančni sliki).

 

 

 

 

Mogoče je še bolj nazorna primerjava pokojnin glede na povprečje EU, kjer se vidi naša rast.

 

 

 

 

A višjo rast bi lahko opravičevali tudi z višjo rastjo BDP, zato je na spodnji sliki še primerjava teh dveh podatkov. Iz grafa je razvidno, da smo v projekcijah predvideli višjo rast pokojnin kot rast BDP na prebivalca, kar se seveda odrazi v bistveno višjih stroških za pokojnine.

 

 

 

 

Podrobnejša analiza razlogov za projekcijo najvišjih pokojninskih izdatkov Slovenije glede na druge države torej pokaže, da to odstopanje ni posledica višjega deleža starajočega se prebivalstva, temveč gre za:

 

  • načrtovanje nižje zaposlenosti aktivnega prebivalstva (čemu?),

  • neobičajno visoko število upokojencev, ki ne izhaja iz števila starejših in zaposlenih ter

  • relativno hitrejšo rastipovprečne pokojnine.

 

 

Z drugačnimi predpostavkami (opravičljivimi in primerljivimi), bi bili naši izračuni oz izdatki za pokojnine nekje na povprečju EU.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.518
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.198
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.727
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.419
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.552
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.834
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.418
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 601