Razkrivamo

Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU

Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje 2016-2070, in sicer izsledki analize Evropske komisije Ageing report iz maja 2018,. Gre za enega najbolj relevantnih in najbrž tudi citiranih poročil o tematiki staranja. Ugotovitve temeljijo na projekcijah Komisije o gibanju števila in starostne strukture prebivalstva ter uporabljenih predpostavk po mnenju v ta namen oblikovane skupine strokovnjakov iz posameznih držav.

05.06.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   BDP   EU   Evropska komisija   Ageing report 2018   staranje   Slovenija   Italija   Hrvaška   Slovaška   Nemčija

Ena izmed velikih nelogičnosti analize, ki seveda zelo vpliva na javno-finančno sliko, je tudi rast pokojnin; v Sloveniji naj bi se v petdesetih letih dvignile za okoli 150 %, medtem ko so za Hrvaško predvideli, da bodo pokojnine v vsem tem obdobju ostale skoraj nespremenjene.

Podatki za Slovenijo so prikazani z odebeljeno rdečo črto, modra je povprečje EU (27 držav brez Velike Britanije), dodane pa so še štiri države - Italija, Hrvaška, Nemčija in Slovaška. Te so izbrane, ker odražajo nekatera najbolj tipična gibanja. Po projekcijah Evropske komisije naj bi delež izdatkov za pokojnine med vsemi državami najbolj narastel v Sloveniji in sicer na 14,9 % BDP (leto 2070). Ta podatek je tudi osnova za ocene, da imel problem starajočega prebivalstva največje učinke na javne finance v naši državi.

 

 

 

 

Takšen zaključek naj bi po splošnem razumevanju izhajal iz tega, ker naj bi se slovensko prebivalstvo najhitreje staralo. To se običajno meri z deležem starejših ljudi (65+) v celotni populaciji ali z razmerjem med starejšo in delovno aktivno (15-64) generacijo. Po obeh kriterijih je delež starejših v Sloveniji približno na povprečju EU do leta 2040, nato naj bi ga do 2060 nekoliko presegal, kasneje pa naj bi bil delež starejših celo pod povprečjem EU. Tudi v času, ko bomo povprečje presegali, bo približno tretjina držav imela slabše razmerje.

 

 

 

 

 

To seveda odpira ključno vprašanje, zakaj naj bi bili torej v Sloveniji izdatki za pokojnine najvišji, če pa smo po deležu starejših večinoma nekje okoli povprečja EU? Višino izdatkov za pokojnine definirata dva parametra - število upokojencev (glede na zaposlene ali prebivalce) ter višina pokojnin. Če pogledamo število upokojencev glede na zaposlene, pri tem res močno odstopamo od drugih držav - a zakaj, če naj bi bil delež starejših približno na povprečju?

 

 

 

 

Število upokojencev je praviloma določeno z zaposlenostjo, ostali (npr. po 55 letu) pa naj bi bili upokojenci. A spodnji podatek o deležu zaposlenosti aktivne populacije (15-64) kaže, da smo tudi po tem kriteriju približno na povprečju. A še ta podatek je posledica predpostavk v modelu izračuna. Vidi se, da se za Slovenijo ni predvidelo, da naj bi se delež zaposlenih z leti povečeval (zakaj ne bi mogel biti podoben, kot je v Avstriji že danes?)

 

 

 

 

Predvidena nekaj nižja zaposlenost (manj zaposlenih in več upokojencev) ima torej nekaj vpliva na višje izdatke za pokojnine, vseeno pa je visoko število upokojencev vseeno deloma nelogično. Mogoče je temu razlog tudi v tem, da število upokojencev v Sloveniji (616.000 leta 2016) zajema tudi prejemnike pokojnin z delno pokojnino - npr. dodatek k pokojnini iz tujine (upokojencev s polno pokojnino je bilo 520.000). Drug razlog pa je tudi v spodnjem podatku, ko je število upokojencev, starih nad 65 let, kar za 13 % višje (70.000) število prebivalcev starih nad 65 let (!) - vsaj tako sledi iz podatkov omenjene analize.

 

 

 

 

Neobičajno odstopanje pa je tudi pri upokojencih do 65 let glede na podpovprečni delež starejših glede na aktivno populacijo.

 

 

 

 

Izračuni omenjenega poročila torej kažejo neobičajno visoko število upokojencev glede na delež starejše populacije ter tudi dokaj povprečno zaposlenost (čeprav tudi tu ni pravega razloga, zakaj predvidevamo nizko zaposlenost - potem pa se čudimo nad visokimi stroški pokojnin). Drug razlog višjim izdatkom pa je prav tako uporabljena predpostavka hitrejše rasti pokojnin, kot so načrtovali v drugih državah. Na prvem grafu so tako prikazani nominalni zneski (v stalnih cenah seveda), po katerih naj bi naše pokojnine narasle iz 660 na 1.500 evrov (hrvaška pokojnina naj bi ostala 50 let skoraj enaka - kar se potem razumljivo odrazi v bistveno boljši javno-finančni sliki).

 

 

 

 

Mogoče je še bolj nazorna primerjava pokojnin glede na povprečje EU, kjer se vidi naša rast.

 

 

 

 

A višjo rast bi lahko opravičevali tudi z višjo rastjo BDP, zato je na spodnji sliki še primerjava teh dveh podatkov. Iz grafa je razvidno, da smo v projekcijah predvideli višjo rast pokojnin kot rast BDP na prebivalca, kar se seveda odrazi v bistveno višjih stroških za pokojnine.

 

 

 

 

Podrobnejša analiza razlogov za projekcijo najvišjih pokojninskih izdatkov Slovenije glede na druge države torej pokaže, da to odstopanje ni posledica višjega deleža starajočega se prebivalstva, temveč gre za:

 

  • načrtovanje nižje zaposlenosti aktivnega prebivalstva (čemu?),

  • neobičajno visoko število upokojencev, ki ne izhaja iz števila starejših in zaposlenih ter

  • relativno hitrejšo rastipovprečne pokojnine.

 

 

Z drugačnimi predpostavkami (opravičljivimi in primerljivimi), bi bili naši izračuni oz izdatki za pokojnine nekje na povprečju EU.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.343
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.142
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.688
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.750
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815