Razkrivamo

Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU

Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje 2016-2070, in sicer izsledki analize Evropske komisije Ageing report iz maja 2018,. Gre za enega najbolj relevantnih in najbrž tudi citiranih poročil o tematiki staranja. Ugotovitve temeljijo na projekcijah Komisije o gibanju števila in starostne strukture prebivalstva ter uporabljenih predpostavk po mnenju v ta namen oblikovane skupine strokovnjakov iz posameznih držav.

05.06.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   BDP   EU   Evropska komisija   Ageing report 2018   staranje   Slovenija   Italija   Hrvaška   Slovaška   Nemčija

Ena izmed velikih nelogičnosti analize, ki seveda zelo vpliva na javno-finančno sliko, je tudi rast pokojnin; v Sloveniji naj bi se v petdesetih letih dvignile za okoli 150 %, medtem ko so za Hrvaško predvideli, da bodo pokojnine v vsem tem obdobju ostale skoraj nespremenjene.

Podatki za Slovenijo so prikazani z odebeljeno rdečo črto, modra je povprečje EU (27 držav brez Velike Britanije), dodane pa so še štiri države - Italija, Hrvaška, Nemčija in Slovaška. Te so izbrane, ker odražajo nekatera najbolj tipična gibanja. Po projekcijah Evropske komisije naj bi delež izdatkov za pokojnine med vsemi državami najbolj narastel v Sloveniji in sicer na 14,9 % BDP (leto 2070). Ta podatek je tudi osnova za ocene, da imel problem starajočega prebivalstva največje učinke na javne finance v naši državi.

 

 

 

 

Takšen zaključek naj bi po splošnem razumevanju izhajal iz tega, ker naj bi se slovensko prebivalstvo najhitreje staralo. To se običajno meri z deležem starejših ljudi (65+) v celotni populaciji ali z razmerjem med starejšo in delovno aktivno (15-64) generacijo. Po obeh kriterijih je delež starejših v Sloveniji približno na povprečju EU do leta 2040, nato naj bi ga do 2060 nekoliko presegal, kasneje pa naj bi bil delež starejših celo pod povprečjem EU. Tudi v času, ko bomo povprečje presegali, bo približno tretjina držav imela slabše razmerje.

 

 

 

 

 

To seveda odpira ključno vprašanje, zakaj naj bi bili torej v Sloveniji izdatki za pokojnine najvišji, če pa smo po deležu starejših večinoma nekje okoli povprečja EU? Višino izdatkov za pokojnine definirata dva parametra - število upokojencev (glede na zaposlene ali prebivalce) ter višina pokojnin. Če pogledamo število upokojencev glede na zaposlene, pri tem res močno odstopamo od drugih držav - a zakaj, če naj bi bil delež starejših približno na povprečju?

 

 

 

 

Število upokojencev je praviloma določeno z zaposlenostjo, ostali (npr. po 55 letu) pa naj bi bili upokojenci. A spodnji podatek o deležu zaposlenosti aktivne populacije (15-64) kaže, da smo tudi po tem kriteriju približno na povprečju. A še ta podatek je posledica predpostavk v modelu izračuna. Vidi se, da se za Slovenijo ni predvidelo, da naj bi se delež zaposlenih z leti povečeval (zakaj ne bi mogel biti podoben, kot je v Avstriji že danes?)

 

 

 

 

Predvidena nekaj nižja zaposlenost (manj zaposlenih in več upokojencev) ima torej nekaj vpliva na višje izdatke za pokojnine, vseeno pa je visoko število upokojencev vseeno deloma nelogično. Mogoče je temu razlog tudi v tem, da število upokojencev v Sloveniji (616.000 leta 2016) zajema tudi prejemnike pokojnin z delno pokojnino - npr. dodatek k pokojnini iz tujine (upokojencev s polno pokojnino je bilo 520.000). Drug razlog pa je tudi v spodnjem podatku, ko je število upokojencev, starih nad 65 let, kar za 13 % višje (70.000) število prebivalcev starih nad 65 let (!) - vsaj tako sledi iz podatkov omenjene analize.

 

 

 

 

Neobičajno odstopanje pa je tudi pri upokojencih do 65 let glede na podpovprečni delež starejših glede na aktivno populacijo.

 

 

 

 

Izračuni omenjenega poročila torej kažejo neobičajno visoko število upokojencev glede na delež starejše populacije ter tudi dokaj povprečno zaposlenost (čeprav tudi tu ni pravega razloga, zakaj predvidevamo nizko zaposlenost - potem pa se čudimo nad visokimi stroški pokojnin). Drug razlog višjim izdatkom pa je prav tako uporabljena predpostavka hitrejše rasti pokojnin, kot so načrtovali v drugih državah. Na prvem grafu so tako prikazani nominalni zneski (v stalnih cenah seveda), po katerih naj bi naše pokojnine narasle iz 660 na 1.500 evrov (hrvaška pokojnina naj bi ostala 50 let skoraj enaka - kar se potem razumljivo odrazi v bistveno boljši javno-finančni sliki).

 

 

 

 

Mogoče je še bolj nazorna primerjava pokojnin glede na povprečje EU, kjer se vidi naša rast.

 

 

 

 

A višjo rast bi lahko opravičevali tudi z višjo rastjo BDP, zato je na spodnji sliki še primerjava teh dveh podatkov. Iz grafa je razvidno, da smo v projekcijah predvideli višjo rast pokojnin kot rast BDP na prebivalca, kar se seveda odrazi v bistveno višjih stroških za pokojnine.

 

 

 

 

Podrobnejša analiza razlogov za projekcijo najvišjih pokojninskih izdatkov Slovenije glede na druge države torej pokaže, da to odstopanje ni posledica višjega deleža starajočega se prebivalstva, temveč gre za:

 

  • načrtovanje nižje zaposlenosti aktivnega prebivalstva (čemu?),

  • neobičajno visoko število upokojencev, ki ne izhaja iz števila starejših in zaposlenih ter

  • relativno hitrejšo rastipovprečne pokojnine.

 

 

Z drugačnimi predpostavkami (opravičljivimi in primerljivimi), bi bili naši izračuni oz izdatki za pokojnine nekje na povprečju EU.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
9
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,597
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,977
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,004
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 967
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 954
07/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 671
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 810
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 784