Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje 2016-2070, in sicer izsledki analize Evropske komisije Ageing report iz maja 2018,. Gre za enega najbolj relevantnih in najbrž tudi citiranih poročil o tematiki staranja. Ugotovitve temeljijo na projekcijah Komisije o gibanju števila in starostne strukture prebivalstva ter uporabljenih predpostavk po mnenju v ta namen oblikovane skupine strokovnjakov iz posameznih držav.
Podatki za Slovenijo so prikazani z odebeljeno rdečo črto, modra je povprečje EU (27 držav brez Velike Britanije), dodane pa so še štiri države - Italija, Hrvaška, Nemčija in Slovaška. Te so izbrane, ker odražajo nekatera najbolj tipična gibanja. Po projekcijah Evropske komisije naj bi delež izdatkov za pokojnine med vsemi državami najbolj narastel v Sloveniji in sicer na 14,9 % BDP (leto 2070). Ta podatek je tudi osnova za ocene, da imel problem starajočega prebivalstva največje učinke na javne finance v naši državi.

Takšen zaključek naj bi po splošnem razumevanju izhajal iz tega, ker naj bi se slovensko prebivalstvo najhitreje staralo. To se običajno meri z deležem starejših ljudi (65+) v celotni populaciji ali z razmerjem med starejšo in delovno aktivno (15-64) generacijo. Po obeh kriterijih je delež starejših v Sloveniji približno na povprečju EU do leta 2040, nato naj bi ga do 2060 nekoliko presegal, kasneje pa naj bi bil delež starejših celo pod povprečjem EU. Tudi v času, ko bomo povprečje presegali, bo približno tretjina držav imela slabše razmerje.


To seveda odpira ključno vprašanje, zakaj naj bi bili torej v Sloveniji izdatki za pokojnine najvišji, če pa smo po deležu starejših večinoma nekje okoli povprečja EU? Višino izdatkov za pokojnine definirata dva parametra - število upokojencev (glede na zaposlene ali prebivalce) ter višina pokojnin. Če pogledamo število upokojencev glede na zaposlene, pri tem res močno odstopamo od drugih držav - a zakaj, če naj bi bil delež starejših približno na povprečju?

Število upokojencev je praviloma določeno z zaposlenostjo, ostali (npr. po 55 letu) pa naj bi bili upokojenci. A spodnji podatek o deležu zaposlenosti aktivne populacije (15-64) kaže, da smo tudi po tem kriteriju približno na povprečju. A še ta podatek je posledica predpostavk v modelu izračuna. Vidi se, da se za Slovenijo ni predvidelo, da naj bi se delež zaposlenih z leti povečeval (zakaj ne bi mogel biti podoben, kot je v Avstriji že danes?)

Predvidena nekaj nižja zaposlenost (manj zaposlenih in več upokojencev) ima torej nekaj vpliva na višje izdatke za pokojnine, vseeno pa je visoko število upokojencev vseeno deloma nelogično. Mogoče je temu razlog tudi v tem, da število upokojencev v Sloveniji (616.000 leta 2016) zajema tudi prejemnike pokojnin z delno pokojnino - npr. dodatek k pokojnini iz tujine (upokojencev s polno pokojnino je bilo 520.000). Drug razlog pa je tudi v spodnjem podatku, ko je število upokojencev, starih nad 65 let, kar za 13 % višje (70.000) število prebivalcev starih nad 65 let (!) - vsaj tako sledi iz podatkov omenjene analize.

Neobičajno odstopanje pa je tudi pri upokojencih do 65 let glede na podpovprečni delež starejših glede na aktivno populacijo.

Izračuni omenjenega poročila torej kažejo neobičajno visoko število upokojencev glede na delež starejše populacije ter tudi dokaj povprečno zaposlenost (čeprav tudi tu ni pravega razloga, zakaj predvidevamo nizko zaposlenost - potem pa se čudimo nad visokimi stroški pokojnin). Drug razlog višjim izdatkom pa je prav tako uporabljena predpostavka hitrejše rasti pokojnin, kot so načrtovali v drugih državah. Na prvem grafu so tako prikazani nominalni zneski (v stalnih cenah seveda), po katerih naj bi naše pokojnine narasle iz 660 na 1.500 evrov (hrvaška pokojnina naj bi ostala 50 let skoraj enaka - kar se potem razumljivo odrazi v bistveno boljši javno-finančni sliki).

Mogoče je še bolj nazorna primerjava pokojnin glede na povprečje EU, kjer se vidi naša rast.

A višjo rast bi lahko opravičevali tudi z višjo rastjo BDP, zato je na spodnji sliki še primerjava teh dveh podatkov. Iz grafa je razvidno, da smo v projekcijah predvideli višjo rast pokojnin kot rast BDP na prebivalca, kar se seveda odrazi v bistveno višjih stroških za pokojnine.

Podrobnejša analiza razlogov za projekcijo najvišjih pokojninskih izdatkov Slovenije glede na druge države torej pokaže, da to odstopanje ni posledica višjega deleža starajočega se prebivalstva, temveč gre za:
-
načrtovanje nižje zaposlenosti aktivnega prebivalstva (čemu?),
-
neobičajno visoko število upokojencev, ki ne izhaja iz števila starejših in zaposlenih ter
-
relativno hitrejšo rastipovprečne pokojnine.
Z drugačnimi predpostavkami (opravičljivimi in primerljivimi), bi bili naši izračuni oz izdatki za pokojnine nekje na povprečju EU.