Razkrivamo

Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU

Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje 2016-2070, in sicer izsledki analize Evropske komisije Ageing report iz maja 2018,. Gre za enega najbolj relevantnih in najbrž tudi citiranih poročil o tematiki staranja. Ugotovitve temeljijo na projekcijah Komisije o gibanju števila in starostne strukture prebivalstva ter uporabljenih predpostavk po mnenju v ta namen oblikovane skupine strokovnjakov iz posameznih držav.

05.06.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   BDP   EU   Evropska komisija   Ageing report 2018   staranje   Slovenija   Italija   Hrvaška   Slovaška   Nemčija

Ena izmed velikih nelogičnosti analize, ki seveda zelo vpliva na javno-finančno sliko, je tudi rast pokojnin; v Sloveniji naj bi se v petdesetih letih dvignile za okoli 150 %, medtem ko so za Hrvaško predvideli, da bodo pokojnine v vsem tem obdobju ostale skoraj nespremenjene.

Podatki za Slovenijo so prikazani z odebeljeno rdečo črto, modra je povprečje EU (27 držav brez Velike Britanije), dodane pa so še štiri države - Italija, Hrvaška, Nemčija in Slovaška. Te so izbrane, ker odražajo nekatera najbolj tipična gibanja. Po projekcijah Evropske komisije naj bi delež izdatkov za pokojnine med vsemi državami najbolj narastel v Sloveniji in sicer na 14,9 % BDP (leto 2070). Ta podatek je tudi osnova za ocene, da imel problem starajočega prebivalstva največje učinke na javne finance v naši državi.

 

 

 

 

Takšen zaključek naj bi po splošnem razumevanju izhajal iz tega, ker naj bi se slovensko prebivalstvo najhitreje staralo. To se običajno meri z deležem starejših ljudi (65+) v celotni populaciji ali z razmerjem med starejšo in delovno aktivno (15-64) generacijo. Po obeh kriterijih je delež starejših v Sloveniji približno na povprečju EU do leta 2040, nato naj bi ga do 2060 nekoliko presegal, kasneje pa naj bi bil delež starejših celo pod povprečjem EU. Tudi v času, ko bomo povprečje presegali, bo približno tretjina držav imela slabše razmerje.

 

 

 

 

 

To seveda odpira ključno vprašanje, zakaj naj bi bili torej v Sloveniji izdatki za pokojnine najvišji, če pa smo po deležu starejših večinoma nekje okoli povprečja EU? Višino izdatkov za pokojnine definirata dva parametra - število upokojencev (glede na zaposlene ali prebivalce) ter višina pokojnin. Če pogledamo število upokojencev glede na zaposlene, pri tem res močno odstopamo od drugih držav - a zakaj, če naj bi bil delež starejših približno na povprečju?

 

 

 

 

Število upokojencev je praviloma določeno z zaposlenostjo, ostali (npr. po 55 letu) pa naj bi bili upokojenci. A spodnji podatek o deležu zaposlenosti aktivne populacije (15-64) kaže, da smo tudi po tem kriteriju približno na povprečju. A še ta podatek je posledica predpostavk v modelu izračuna. Vidi se, da se za Slovenijo ni predvidelo, da naj bi se delež zaposlenih z leti povečeval (zakaj ne bi mogel biti podoben, kot je v Avstriji že danes?)

 

 

 

 

Predvidena nekaj nižja zaposlenost (manj zaposlenih in več upokojencev) ima torej nekaj vpliva na višje izdatke za pokojnine, vseeno pa je visoko število upokojencev vseeno deloma nelogično. Mogoče je temu razlog tudi v tem, da število upokojencev v Sloveniji (616.000 leta 2016) zajema tudi prejemnike pokojnin z delno pokojnino - npr. dodatek k pokojnini iz tujine (upokojencev s polno pokojnino je bilo 520.000). Drug razlog pa je tudi v spodnjem podatku, ko je število upokojencev, starih nad 65 let, kar za 13 % višje (70.000) število prebivalcev starih nad 65 let (!) - vsaj tako sledi iz podatkov omenjene analize.

 

 

 

 

Neobičajno odstopanje pa je tudi pri upokojencih do 65 let glede na podpovprečni delež starejših glede na aktivno populacijo.

 

 

 

 

Izračuni omenjenega poročila torej kažejo neobičajno visoko število upokojencev glede na delež starejše populacije ter tudi dokaj povprečno zaposlenost (čeprav tudi tu ni pravega razloga, zakaj predvidevamo nizko zaposlenost - potem pa se čudimo nad visokimi stroški pokojnin). Drug razlog višjim izdatkom pa je prav tako uporabljena predpostavka hitrejše rasti pokojnin, kot so načrtovali v drugih državah. Na prvem grafu so tako prikazani nominalni zneski (v stalnih cenah seveda), po katerih naj bi naše pokojnine narasle iz 660 na 1.500 evrov (hrvaška pokojnina naj bi ostala 50 let skoraj enaka - kar se potem razumljivo odrazi v bistveno boljši javno-finančni sliki).

 

 

 

 

Mogoče je še bolj nazorna primerjava pokojnin glede na povprečje EU, kjer se vidi naša rast.

 

 

 

 

A višjo rast bi lahko opravičevali tudi z višjo rastjo BDP, zato je na spodnji sliki še primerjava teh dveh podatkov. Iz grafa je razvidno, da smo v projekcijah predvideli višjo rast pokojnin kot rast BDP na prebivalca, kar se seveda odrazi v bistveno višjih stroških za pokojnine.

 

 

 

 

Podrobnejša analiza razlogov za projekcijo najvišjih pokojninskih izdatkov Slovenije glede na druge države torej pokaže, da to odstopanje ni posledica višjega deleža starajočega se prebivalstva, temveč gre za:

 

  • načrtovanje nižje zaposlenosti aktivnega prebivalstva (čemu?),

  • neobičajno visoko število upokojencev, ki ne izhaja iz števila starejših in zaposlenih ter

  • relativno hitrejšo rastipovprečne pokojnine.

 

 

Z drugačnimi predpostavkami (opravičljivimi in primerljivimi), bi bili naši izračuni oz izdatki za pokojnine nekje na povprečju EU.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
3
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,142
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,911
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,556
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,689
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,564
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,920