Komentar

Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?

Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so si upali povedati stvari, ki nosilcem družbene moči niso bile všeč. Večinoma se vrhunski kandidati težko sprijaznijo s strankarsko hierarhijo in logiko političnega delovanja. Stranka, v kateri je predsednikova beseda zakon, kjer so sestanki vodstva stranke zgolj potrjevanje predsednikovih idej, kar se potem odvija še na vseh nižjih ravneh, takšno okolje odvrača samostojne in razmišljajoče osebnosti in če so že v stranki, se prej ali slej  umaknejo. Takšni ljudje tudi težko prenašajo prilizovanje predsedniku, klečeplazenje, kult osebnosti in ko vidijo, da v stranki pridobivajo na moči kimavci, ki so povrhu vsega znani po svoji primitivni govorici, nestrpnosti do drugače mislečih, je pot iz politike lažja.

02.05.2019 22:30
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   politika   Mihael Brejc   esej   Mills   Theodore Roosevelt   Cicero   negativna selekcija   skupnost

Če je politika okolje, v katerem prevladujejo manj sposobni, kjer so korupcija, arogantnost, nestrpnost, agresivnost nekaj vsakdanjega, je takšno okolje za odlične posameznike odbijajoče. 

Na pomembnih političnih položajih si želimo dobrih, sposobnih, verodostojnih, zaupanja vrednih in modrih osebnosti. Tudi korporacije vseh vrst, znanost, zdravstvo, šolstvo in tako naprej, bi imeli radi take ljudi. Toda človeški viri so omejeni in razpršeni po vsem svetu. V vsaki državi je določen odstotek takih in drugačnih. Povsod primanjkuje odličnih in zelo dobrih, še posebej v številčno majhnih državah. Vsak posameznik si želi takšno delo in delovno okolje, kjer bo lahko najbolje razvil svoje potenciale in kjer bo prišla do izraza njegova osebnost. Najsposobnejšim je pot v taka okolja večinoma odprta, manj sposobni pa ne morejo uspeti v okoljih, kjer se zahtevajo stvarni rezultati in se zato zaposlujejo na manj zahtevnih delovnih mestih in v politiki. Če je politika okolje, v katerem prevladujejo manj sposobni, kjer so korupcija, arogantnost, nestrpnost, agresivnost nekaj vsakdanjega, je takšno okolje za odlične posameznike odbijajoče.

 

Ko se je Theodore Roosevelt odločil, da se pridruži republikancem v eni od četrti New Yorka, so se mu kolegi posmehovali, češ "se boš res tako nizko spustil, saj v stranki prevladujejo pripadniki nižjih družbenih slojev". Seveda so bili člani tudi ugledni odvetniki in poslovneži, ki pa praviloma niso sodelovali v dnevnih aktivnostih stranke.

 

Uspešni posamezniki, ki imajo v svojem okolju visok ugled in materialni standard, pred seboj pa bleščečo kariero, se navadno ne odločijo za aktivno politiko. Ker so razgledani in bistri, tudi vidijo, kje so realni vzvodi moči. In če so sami v takšni poziciji, jim seveda še na misel ne pride, da bi ugleden položaj z velikim vplivom na politiko, zamenjali za okolje, za katerega javnost uporablja vse prej kot lepe besede. Če se tak človek spusti na spolzko področje politike, ga najbrž vodita želja po tem, da bi sam poskušal izpeljati stvari bolje, kot so to počeli pred njim, ali pa ga premami varljiva podoba slave.

 

Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so si upali povedati stvari, ki nosilcem družbene moči niso bile všeč. Večinoma se vrhunski kandidati težko sprijaznijo s strankarsko hierarhijo in logiko političnega delovanja. Stranka, v kateri je predsednikova beseda zakon, kjer so sestanki vodstva stranke zgolj potrjevanje predsednikovih idej, kar se potem odvija še na vseh nižjih ravneh, takšno okolje odvrača samostojne in razmišljajoče osebnosti in če so že v stranki, se prej ali slej  umaknejo. Takšni ljudje tudi težko prenašajo prilizovanje predsedniku, klečeplazenje, kult osebnosti in ko vidijo, da v stranki pridobivajo na moči kimavci, ki so povrhu vsega znani po svoji primitivni govorici, nestrpnosti do drugače mislečih, je pot iz politike lažja.

 

In tako v političnih strankah večinoma ostajajo ljudje, ki niso uspeli uresničiti svojih ambicij na poklicnem področju in vidijo politiko kot sredstvo, ki jim bo zagotovilo solidno plačilo in morda celo nekaj slave. Negativna kadrovska selekcija v strankah se nato le še nadaljuje, ko stranka prevzame oblast in na pomembna mesta v družbi postavi neustrezne ljudi. Javnost potem lahko vidi, da takšne ljudi na odgovornih položajih ne skrbi delovanje inštitucije, ki jo vodijo, ampka zgolj to, kako predsednik stranke ocenjuje njihovo delo. Redki posamezniki, ki mislijo, da je vendarle treba ravnati drugače, pa se podajo na trnovo pot ustanavljanja nove politične stranke.

 

Odlični kandidati se tudi ne želijo izpostavljati na volitvah, kajti prepogosto se zgodi, da niso izvoljeni oni, pač pa mnogo slabši od njih. Zakaj volilno telo tako ravna? Ker je množica in za množico je značilno, da je neumna in da ta neumnost raste z njeno velikostjo (Cicero). Množica je bolj naklonjena kandidatom, s katerimi se lahko identificira ali jih privlači s svojo zunanjostjo, glasom ali zabavljaštvom, manj pa ljudem, ki izstopajo od povprečja.

 

Millsa (1965, 228) je zanimalo  vprašanje, zakaj se posameznik odloči za politiko. V njegovi raziskavi so ameriški politiki zagotavljali, da se za položaj ne potegujejo, da bi vladali, ampak zato, da bi služili. Mills je prepričan, da je politika en sam boj za oblast in da ljudi, ki se odločijo za politiko, privlačijo volilne bitke, ugledne službe in častni položaji, skratka želja po družbenem ugledu in moči.

 

Če povzamem, številne okoliščine, družbene in osebne, vplivajo na odločitev posameznika za vključevanje v politične procese. Žal vsepovsod ugotavljajo, da v politiki ni dovolj ustreznih ljudi, da se odlični kandidati izogibajo političnega udejstvovanja in da pomanjkanje dobrih politikov ogroža razvoj družbe in države. Redki odlični posamezniki, ki se odločajo za politiko, pa so pogosto razočarani nad pomanjkanjem zavesti o tem, da je politika služenje in ne prostor samopašnosti, arbitrarnosti in korupcije. Menedžerjev je v izobilju, dobrih politikov, še posebej voditeljev, pa močno primanjkuje. Takšen trend, kot ga opažamo ne zgolj v mladih demokracijah, prispeva k marginalizaciji politike in s tem še bolj odvrača ustrezne kandidate od politike. Zato je tako pomembno, da v politiki še vztrajajo odlični posamezniki, ljudje, ki resnično želijo delati v prid skupnosti, ki čutijo odgovornost do vsega, kar se v družbi dogaja, in ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z državo v prihodnosti. 

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS).

 

Viri:

1. Mills, C. Wright: Elita oblasti, DZS, Ljubljana 1965

2. Roosevelt, T.: An Autobiography, Kindle Book, 1913 (1920)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,930
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,740
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,052
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,635
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,838
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,075
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,033
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,133