Pred nekaj dnevi srečam kolega s faksa, se nisva videla leta, kaj leta, kar nekaj desetletij! Pa me preseneti in mi čestita, kot je sam rekel, za moje poskuse kako povečati vlogo Aktivnega državljana pri soodločanju o javnih zadevah. Seveda predvsem za vse tiste, ki jih je zasledil v medijih ali pa preko mojih objavljenih člankov. Spomnil se je celo tega, kako sem to poskušal pred več kot dvajsetimi leti, ko sem bil svetovalec predsednika državnega zbora Janeza Podobnika. In doda stavek, zaradi katerega sem se lotil tega prispevka. Reče: "Pokaži konkretno, kako naj participiram kot aktivni državljan, pa bom z veseljem, morda se res le tako zoperstavimo vplivu udbomafije." Tisti hip nisem znal odgovoriti, nekaj sem začel momljati, kako takole na hitro ne morem biti konkreten, pa se je zasmejal in odšel naprej.

Moja trditev pa je (enaka kot že v sedeminpetdesetih člankih, in tudi kot odgovor omenjenemu kolegu): Vpliv globoke države se da zmanjšati s povečanjem možnosti kvalitetne participacije Aktivnih državljanov. Dokler ne preizkusimo novih oblik participacije Aktivnega državljana na institucionalnem nivoju, pa ni nič. S posebnim poudarkom na njegovi individualni udeležbi in ne kot predstavnika kakšne nevladne organizacije (NVO)!

Ernest Petrič in Jan Zobec o t.i. globoki državi.

Pred kratkim je v oddaji Faktor na TV3 nastopil Ernest Petrič in med drugim dejal: "Še je čas. Globoka država je resna stvar, s katero se velja ukvarjati!" In še dodal: "... ko je formalna oblast šibka, se razvija neformalna".  Temu je pritegnil njegov sogovornik Jan Zobec še s poglobljeno analizo: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je partija lahko neformalno obvladovala vse." Zopet kot že velikokrat, analiza pravilna, globoka država očitno obstaja, a kako, še več, KAKO? - pisano z velikimi črkami - zmanjšati njen vpliv, kako se temu vplivu zoperstaviti, spet ne slišimo.

Prav tako nedavno je Vesna Godina ob aretaciji Juliana Assangeja v svoji kolumni na portalu Fokuspokus (vir) citirala njegovo znano izjavo "pravičnost je cilj, transparentnost pa sredstvo, da ta cilj dosežemo". Godini je všeč ta stavek, ja, meni je tudi všeč, verjamem, da je vsakemu dobromislečemu človeku všeč ta stavek ... Toda ostaja nekaj neodgovorjenega. KAKO se iti transparentnost? Vesna Godina tega ne pove. Je Assange res povedal oziroma pokazal, KAKO se iti transparentnost? S krajo tajnih dokumentov - kot mu očitajo Američani? Očitno se Američani ne strinjajo z njegovo metodo.

"Pokaži konkretno kako naj participiram kot aktivni državljan, pa bom z veseljem!" mi prijateljev stavek še vedno zveni v glavi. Morda je mislil tudi dodati: "Pripravite mi orodje, metodo, način da bom lahko participiral, aktivno sodeloval, in nas bo dovolj, da bo oblast morala reagirati!" Ne vem, upam. Vsi Ernesti Petriči in vse Vesne Godine, vsi so dobri, kaj dobri, odlični analitiki, zadenejo bistvo, obstoj globoke države, prikrito delovanje oblasti in nujnost transparentnosti, ki edina lahko premaga prikrito delovanje. In? Uh, že vidim nekaj anonimnih komentatorjev, kako zapišejo, pa kaj je to spet eno fantaziranje, saj imamo volitve ...

Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? Hm, ali je kje kak politik, ki tega ne obljublja?! Je res to edino orodje, edina možnost? Šarec? Janša? Levica? Pahor? Ali kdo med njimi ne obljublja vsega naštetega? A je kdo med njimi že naredil kak poskus, KAKO zmanjšati vpliv globoke države? 

Ja, je. Miha Burger sem v zadnjih dvajsetih letih naredil že vrsto poskusov KAKO. Se kje vidi rezultat teh poskusov? Morda. Morda ne. Če bi koga resnično zanimalo, se potrudim in lahko kaj pokažem. A dejstvo je, če mi je katero metodo uspelo poskusiti in postaviti tudi na institucionalni nivo, da se je vedno in povsod po nekem času, običajno v nekaj mesecih, pojavila rdeča lučka (o tem sem pisal že večkrat). A pojdimo naprej. Poskušati, poskušati, poskušati,  je zapisal Immanuel Wallerstein kot možno rešitev v nekem svojem članku o novih metodah participacije, ki se nekako ne morejo pa ne morejo prijeti.

Wallersteina, tega ameriškega sociologa imajo vsi za levičarja. Sem tudi jaz levičar? Ker se borim za skupnostno etiko? Ker verjamem v metode ugotavljanja skupnostne volje Aktivnih državljanov? Ki edine, po mojem globokem prepričanju, lahko dosežejo zmanjšanje vpliva globoke države? Boriti se za skupno, zakaj si takoj označen za levičarja? Ustvarjati pogoje za zasebno podjetništvo, za individualno ustvarjalnost. Zakaj si takoj označen za desničarja? Dobro, sprejemam realno stanje prevladujočih občutij, realno stanje skupnostne etike, ki pač deli etikete levo, desno ... Pa nič zato, pojdimo naprej.

Važna je individualna energija posameznika (Aktivnega državljana), ujeta v določenem trenutku (interesa, želje, ustvarjalnega vzgona), po določeni metodi (Wallersteinovi ali katerikoli) v prepoznavno obliko skupnostne volje (ki prisili oblastnika k odgovoru!). Tako približno je zapisal mladi arhitekt Tomaž Maechtig že pred leti na eni od pisnih debat, ki sem jo oblikoval na neki javni tribuni (zapisano v oklepajih sem si pač dovolil sam pripisati). 

(Se nadaljuje. Tudi sam velikokrat težko sledim mislim oz. zapisom Dragana Živadinova, čeprav sem po poklicu oblikovalec, a verjamem, da stremi k boljšemu, lepšemu in pravičnejšemu - podobno kot jaz.)