Komentar

1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji

Majniško deklaracijo lahko štejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit, tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija, četrti steber predstavlja ustava, peti steber pa predstavlja mednarodno priznanje Slovenije. Po majniški deklaraciji je vzcvetela slovenska država, a se kljub temu - ali pa nemara prav zato - sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

07.05.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   1989   Nova revija   pisateljska ustava   Tone Pavček   Kongresni trg   JLA   SZDL   Berlinski zid   Slovenija   država

Samostojna Slovenija je bila za silo sprejemljiva tudi za "stare sile", ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA, medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic.

 

1. 

 

Majniško deklaracijo smo v moji pisarni na nekdanji FSPN (današnji FDV) sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, nekaj dni pozneje - natanko 30 let nazaj - pa jo je na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi jo razlagali kot programsko lastnino katerekoli od štirih strank (Demokratična, Kmečka, Socialno-demokratska zveza in Krščansko-socialno gibanje), katerih podpisi so sledili podpisu pisateljev. To se je dogajalo na nekakšni javni seji Školčeve ZSMS in novih političnih strank, ki je bila prvotno posvečena protestu zoper prvi poskus JLA, da v sodelovanju s tedanjo uradno slovensko politiko disciplinira naše domoljubno in svobodoljubno gibanje. Tu mislim na znano sramotno zgodbo, ki je znana kot proces proti četverici JBTZ. 8. maja 1989 (torej precej pred padcem Berlinskega zidu) je bilo na Kongresnem trgu protestno zborovanje zaradi odhoda Janeza Janše v zapor. Na zborovanju je v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic govoril Igor Bavčar, v imenu opozicijskih strank, ki so pozneje oblikovale koalicijo Demos, pa njihovi predsedniki.

 

Da je večina razsodnih Slovencev izgubila zaupanje v socialistično Jugoslavijo, sta pred Majniško deklaracijo dokazovala eksplozivna pojava 57. številke Nove revije in t.i. pisateljske ustave; po Majniški deklaraciji pa so to nezaupanje dokončno potrdili prve demokratične volitve in plebiscit. O tej zadevi sva si nekaj elektronskih sporočil izmenjala s starim prijateljem, ki je ugleden zgodovinar. Eno od teh prijateljevih sporočil se glasi:

 

"Sprašujem pa se, ali so v Majniški deklaraciji zapisana stališča res celo mnoge med našimi generacijskimi vrstniki motila predvsem zaradi njihove demokratične komponente, ali pa ni morda res, da so jim bila tuja zato, ker razpada Jugoslavije preprosto niso mogli sprejeti. V tej zvezi vidim tudi mnogo analogij z majniškim gibanjem in prelomom leta 1918." [1] 

 

 

Gre za nenavadno in nepričakovano vprašanje. Ali so bila stališča Majniške deklaracije moteča, tuja in nesprejemljiva zaradi svoje "demokratične komponente" ali zaradi "razpada Jugoslavije"? Ali pa - non solum, sed etiam - ne samo zaradi demokracije, ampak tudi zaradi razpada Jugoslavije? Glede na to, da je Majniška deklaracija napovedala politične usmeritve in odločitve, ki so se uresničile oz. potrdile kot bolj ali manj nesporna zgodovinska dejstva, se postavlja drugo vprašanje: ali ne gre za nekakšno zanikanje tako rekoč objektivno nespornih dejstev? Ko bi šlo za zanikanje nespornih dejstev, bi pri tistih (generacijskih vrstnikih), ki jih zanikajo, šlo za znani psihološki oz. psihiatrični pojav, ki se mu reče faza zanikanja.

 

Morda pa je zadeva še bolj zapletena. Če je razpad Jugoslavije popolnoma nesporno dejstvo, to nemara ne velja stoodstotno za demokracijo. Morebitni dvom naših generacijskih vrstnikov glede demokracije je mogoče razlagati na najmanj dva načina:

 

1. da se je napoved Majniške deklaracije glede demokracije sicer uresničila, vendar je bila ta uresničitev moteča, ali

 

2. da se napoved Majniške deklaracije o demokraciji dejansko ni uresničila.

 

 

Ta druga razlaga pomeni kritiko dosežkov Majniške deklaracije in t.i. slovenske pomladi v celoti. In v resnici je slovenska demokracija obremenjena z mnogimi pomanjkljivostmi v zvezi z bankami, pravosodjem, volilnim sistemom, šolstvom, zdravstvom; predvsem pa v zvezi s t.i. izključevanjem posameznikov in skupin, s katerimi se ne strinja vladajoča koalicija; in v zvezi z zaničevanjem meritokracije, tj. sistema izbiranja, napredovanja in nagrajevanja v državni upravi.

 

 

2. 

 

Majniška deklaracija je prehitela t.i. Temeljno listino Slovenije, ki so jo (27. junija 1989) sestavili za bolj ali manj prozorno zaveso Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ta listina je bila oprezna. Zagovarjala je "demokratično državo suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije" in napovedala, da bi živeli "samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin … " [2] Za avtorje Temeljne listine se Jugoslavija, samoodločba naroda in demokracija - podobno kot za avtorje Ustave iz leta 1974 - niso izključevale.

 

Majniška deklaracija je bila moteča, tuja in nesprejemljiva za avtorje in privržence Temeljne listine, ki so zagovarjali jugoslovansko Slovenijo. Ti so si logično prizadevali, da se Majniška deklaracija ne bi uresničila, ali pričakovali, da se vsaj ne bi uresničila v celoti. Njihovo prizadevanje je bilo skladno z nekaterimi njihovimi zgodnejšimi prizadevanji. Enako so si bili  prizadevali, da se ne bi uresničila nacionalni program iz Nove revije (1987) ali t.i. pisateljska ustava (1988).

 

Ob tem je najbrž treba dopustiti razlago, da je bila samostojna Slovenija za silo sprejemljiva tudi za "stare sile" (ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA); medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic, torej za drugi del velikega programa Majniške deklaracije, Demosa, navsezadnje tudi ustave 1991.

 

O demokraciji so razpravljali diktatorji in generali, komunisti in disidenti, poleg njih pa vsi veliki filozofi, začenši s Platonom. Ta ima demokracijo za predzadnjo najboljšo ali drugo najslabšo obliko režima. Zanjo je značilen populizem, v njej pa vlada drhal. "Demokracija", piše Platon v Državi, "je čudovita državna ureditev, anarhična, pisana, ki vsem brez razlike, enakim in neenakim podeljuje nekakšno enakost." Navsezadnje demagogi odstranijo najboljše državljane in ustanovijo tiranijo. Tako nekako se je zgodilo tudi v Jugoslaviji, škodo pa so (ne nekaznovano) popravljali Pitamic, Đilas, Pirjevec, Bučar, Pučnik in še nekateri, ki so predstavljali navdih za Majniško deklaracijo

 

 

3.

 

Majniška deklaracija, gibanje slovenske pomladi in Demos so bili povezani s koncem hladne vojne, ki je z vso nazornostjo nastopil s padcem Berlinskega zidu novembra 1989, uradno pa leto pozneje s pariško listino KVSE o novi Evropi. Temu koncu je z razpadom Sovjetske zveze dve leti pozneje sledil konec socializma. Socializem težko preživi brez vojne, kar se je pokazalo s tem, da je konec II. svetovne vojne tako rekoč neopazno prešel v začetek hladne vojne. V socialističnih državah, tudi pri nas, se je praznovanje konca II. svetovne vojne združilo s praznovanjem začetka hladne vojne.

 

Majniška deklaracija je bila - navsezadnje podobno kot Koroščeva iz leta 1917 - povezana s koncem vojne, konec vojne pa pomeni spravo. Ob koncu vojne je neizbežna sprava. Najbrž ni naključje, da je Demos vztrajal pri spravi in da so nasprotniki sprave nasprotovali tudi koncu hladne vojne.

 

Privrženci kontinuitete so - značilno - najbolj ogorčeno zavračali dvome glede poimenovanja konca druge svetovne vojne kot osvoboditve. Ogorčene so bile in so še vedno polemike oz. dileme v zvezi s praznovanjem začetka ali konca hladne vojne. Količina proslav začetka hladne vojne nemara desetkrat presega količino prireditev, ki so posvečene koncu hladne vojne.

 

Ne glede na vse povedano, lahko Majniško deklaracijo štejemo kot prvi (sicer ne povsem zanesljiv) steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit (1990), tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija (poletje 1991), četrti steber predstavlja ustava (konec leta 1991), peti steber predstavlja mednarodno priznanje Slovenije (konec 1991 in začetek 1992). [3]

 

V vsakem primeru je potemtakem po majniški deklaraciji vzcvetela slovenska država, se zaščitila s plebiscitom in ustavo, se razcvetela s svojim tolarjem, s svojo vojsko in diplomacijo … Kljub temu ali nemara prav zato se sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

 

Za zanesljiv odgovor na to vprašanje in na vprašanja prijatelja zgodovinarja bo najbrž treba počakati do naslednje okrogle obletnice.

 

________________

[1] To je citat iz elektronskega sporočila, v katerem se je ugledni slovenski zgodovinar dr. Peter Vodopivec 26. aprila 2019 piscu teh vrstic zahvalil za (tj. odklonil) vabilo k sodelovanju na prireditvi/okrogli mizi Slovenske matice ob 30. obletnici Majniške deklaracije (8. maja 2019).

 

[2] Besedilo Majniške deklaracije je preprostejše. Govori o "suvereni državi slovenskega naroda", o samostojnem odločanju "suverene države o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope" in o "demokraciji, ki vključuje politični pluralizem".

 

[3] Peter Jambrek je v osebnem sporočilu piscu teh vrstic predlagal za spoznanje drugačno "arhitekturo": "Jaz praviloma pišem o 'petletnem zgoščenem zgodovinskem času' od februarja 1987 (izid Prispevkov za nacionalni program) do nekako februarja 1992 (mednarodno priznanje). 

1. Za prvi steber pa štejem 'nacionalni program' demokratične, ustavne in državne osvoboditve (57 NR, pisateljska ustava in Majniška deklaracija), nato pa 

2. prve demokratične volitve (april 1990),

3. plebiscit (skupaj z razglasitvijo suverenosti preko TUL in UZITUL - dec 1990 - jun 1991), 

4. sprejem ustave (dec 1991) in 

5. mednarodno priznanje (do sprejema v OZN). 

 

NOB (maj 1940 do maj 1945) pa štejem za enega od 'bojev' v 'večstoletnem boju Slovencev za osvoboditev' (preambula ustave), ki pa se ni zaključil z osvoboditvijo, ampak z režimom 'v katerem so bile hudo in množično kršene temeljne človeške in nacionalne pravice' (US) … "

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
4
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
7
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,157
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,923
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,160
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,233
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,351
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,922
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,236
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 960
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,071
10/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,125