Komentar

1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji

Majniško deklaracijo lahko štejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit, tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija, četrti steber predstavlja ustava, peti steber pa predstavlja mednarodno priznanje Slovenije. Po majniški deklaraciji je vzcvetela slovenska država, a se kljub temu - ali pa nemara prav zato - sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

07.05.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   1989   Nova revija   pisateljska ustava   Tone Pavček   Kongresni trg   JLA   SZDL   Berlinski zid   Slovenija   država

Samostojna Slovenija je bila za silo sprejemljiva tudi za "stare sile", ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA, medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic.

 

1. 

 

Majniško deklaracijo smo v moji pisarni na nekdanji FSPN (današnji FDV) sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, nekaj dni pozneje - natanko 30 let nazaj - pa jo je na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi jo razlagali kot programsko lastnino katerekoli od štirih strank (Demokratična, Kmečka, Socialno-demokratska zveza in Krščansko-socialno gibanje), katerih podpisi so sledili podpisu pisateljev. To se je dogajalo na nekakšni javni seji Školčeve ZSMS in novih političnih strank, ki je bila prvotno posvečena protestu zoper prvi poskus JLA, da v sodelovanju s tedanjo uradno slovensko politiko disciplinira naše domoljubno in svobodoljubno gibanje. Tu mislim na znano sramotno zgodbo, ki je znana kot proces proti četverici JBTZ. 8. maja 1989 (torej precej pred padcem Berlinskega zidu) je bilo na Kongresnem trgu protestno zborovanje zaradi odhoda Janeza Janše v zapor. Na zborovanju je v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic govoril Igor Bavčar, v imenu opozicijskih strank, ki so pozneje oblikovale koalicijo Demos, pa njihovi predsedniki.

 

Da je večina razsodnih Slovencev izgubila zaupanje v socialistično Jugoslavijo, sta pred Majniško deklaracijo dokazovala eksplozivna pojava 57. številke Nove revije in t.i. pisateljske ustave; po Majniški deklaraciji pa so to nezaupanje dokončno potrdili prve demokratične volitve in plebiscit. O tej zadevi sva si nekaj elektronskih sporočil izmenjala s starim prijateljem, ki je ugleden zgodovinar. Eno od teh prijateljevih sporočil se glasi:

 

"Sprašujem pa se, ali so v Majniški deklaraciji zapisana stališča res celo mnoge med našimi generacijskimi vrstniki motila predvsem zaradi njihove demokratične komponente, ali pa ni morda res, da so jim bila tuja zato, ker razpada Jugoslavije preprosto niso mogli sprejeti. V tej zvezi vidim tudi mnogo analogij z majniškim gibanjem in prelomom leta 1918." [1] 

 

 

Gre za nenavadno in nepričakovano vprašanje. Ali so bila stališča Majniške deklaracije moteča, tuja in nesprejemljiva zaradi svoje "demokratične komponente" ali zaradi "razpada Jugoslavije"? Ali pa - non solum, sed etiam - ne samo zaradi demokracije, ampak tudi zaradi razpada Jugoslavije? Glede na to, da je Majniška deklaracija napovedala politične usmeritve in odločitve, ki so se uresničile oz. potrdile kot bolj ali manj nesporna zgodovinska dejstva, se postavlja drugo vprašanje: ali ne gre za nekakšno zanikanje tako rekoč objektivno nespornih dejstev? Ko bi šlo za zanikanje nespornih dejstev, bi pri tistih (generacijskih vrstnikih), ki jih zanikajo, šlo za znani psihološki oz. psihiatrični pojav, ki se mu reče faza zanikanja.

 

Morda pa je zadeva še bolj zapletena. Če je razpad Jugoslavije popolnoma nesporno dejstvo, to nemara ne velja stoodstotno za demokracijo. Morebitni dvom naših generacijskih vrstnikov glede demokracije je mogoče razlagati na najmanj dva načina:

 

1. da se je napoved Majniške deklaracije glede demokracije sicer uresničila, vendar je bila ta uresničitev moteča, ali

 

2. da se napoved Majniške deklaracije o demokraciji dejansko ni uresničila.

 

 

Ta druga razlaga pomeni kritiko dosežkov Majniške deklaracije in t.i. slovenske pomladi v celoti. In v resnici je slovenska demokracija obremenjena z mnogimi pomanjkljivostmi v zvezi z bankami, pravosodjem, volilnim sistemom, šolstvom, zdravstvom; predvsem pa v zvezi s t.i. izključevanjem posameznikov in skupin, s katerimi se ne strinja vladajoča koalicija; in v zvezi z zaničevanjem meritokracije, tj. sistema izbiranja, napredovanja in nagrajevanja v državni upravi.

 

 

2. 

 

Majniška deklaracija je prehitela t.i. Temeljno listino Slovenije, ki so jo (27. junija 1989) sestavili za bolj ali manj prozorno zaveso Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ta listina je bila oprezna. Zagovarjala je "demokratično državo suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije" in napovedala, da bi živeli "samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin … " [2] Za avtorje Temeljne listine se Jugoslavija, samoodločba naroda in demokracija - podobno kot za avtorje Ustave iz leta 1974 - niso izključevale.

 

Majniška deklaracija je bila moteča, tuja in nesprejemljiva za avtorje in privržence Temeljne listine, ki so zagovarjali jugoslovansko Slovenijo. Ti so si logično prizadevali, da se Majniška deklaracija ne bi uresničila, ali pričakovali, da se vsaj ne bi uresničila v celoti. Njihovo prizadevanje je bilo skladno z nekaterimi njihovimi zgodnejšimi prizadevanji. Enako so si bili  prizadevali, da se ne bi uresničila nacionalni program iz Nove revije (1987) ali t.i. pisateljska ustava (1988).

 

Ob tem je najbrž treba dopustiti razlago, da je bila samostojna Slovenija za silo sprejemljiva tudi za "stare sile" (ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA); medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic, torej za drugi del velikega programa Majniške deklaracije, Demosa, navsezadnje tudi ustave 1991.

 

O demokraciji so razpravljali diktatorji in generali, komunisti in disidenti, poleg njih pa vsi veliki filozofi, začenši s Platonom. Ta ima demokracijo za predzadnjo najboljšo ali drugo najslabšo obliko režima. Zanjo je značilen populizem, v njej pa vlada drhal. "Demokracija", piše Platon v Državi, "je čudovita državna ureditev, anarhična, pisana, ki vsem brez razlike, enakim in neenakim podeljuje nekakšno enakost." Navsezadnje demagogi odstranijo najboljše državljane in ustanovijo tiranijo. Tako nekako se je zgodilo tudi v Jugoslaviji, škodo pa so (ne nekaznovano) popravljali Pitamic, Đilas, Pirjevec, Bučar, Pučnik in še nekateri, ki so predstavljali navdih za Majniško deklaracijo

 

 

3.

 

Majniška deklaracija, gibanje slovenske pomladi in Demos so bili povezani s koncem hladne vojne, ki je z vso nazornostjo nastopil s padcem Berlinskega zidu novembra 1989, uradno pa leto pozneje s pariško listino KVSE o novi Evropi. Temu koncu je z razpadom Sovjetske zveze dve leti pozneje sledil konec socializma. Socializem težko preživi brez vojne, kar se je pokazalo s tem, da je konec II. svetovne vojne tako rekoč neopazno prešel v začetek hladne vojne. V socialističnih državah, tudi pri nas, se je praznovanje konca II. svetovne vojne združilo s praznovanjem začetka hladne vojne.

 

Majniška deklaracija je bila - navsezadnje podobno kot Koroščeva iz leta 1917 - povezana s koncem vojne, konec vojne pa pomeni spravo. Ob koncu vojne je neizbežna sprava. Najbrž ni naključje, da je Demos vztrajal pri spravi in da so nasprotniki sprave nasprotovali tudi koncu hladne vojne.

 

Privrženci kontinuitete so - značilno - najbolj ogorčeno zavračali dvome glede poimenovanja konca druge svetovne vojne kot osvoboditve. Ogorčene so bile in so še vedno polemike oz. dileme v zvezi s praznovanjem začetka ali konca hladne vojne. Količina proslav začetka hladne vojne nemara desetkrat presega količino prireditev, ki so posvečene koncu hladne vojne.

 

Ne glede na vse povedano, lahko Majniško deklaracijo štejemo kot prvi (sicer ne povsem zanesljiv) steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit (1990), tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija (poletje 1991), četrti steber predstavlja ustava (konec leta 1991), peti steber predstavlja mednarodno priznanje Slovenije (konec 1991 in začetek 1992). [3]

 

V vsakem primeru je potemtakem po majniški deklaraciji vzcvetela slovenska država, se zaščitila s plebiscitom in ustavo, se razcvetela s svojim tolarjem, s svojo vojsko in diplomacijo … Kljub temu ali nemara prav zato se sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

 

Za zanesljiv odgovor na to vprašanje in na vprašanja prijatelja zgodovinarja bo najbrž treba počakati do naslednje okrogle obletnice.

 

________________

[1] To je citat iz elektronskega sporočila, v katerem se je ugledni slovenski zgodovinar dr. Peter Vodopivec 26. aprila 2019 piscu teh vrstic zahvalil za (tj. odklonil) vabilo k sodelovanju na prireditvi/okrogli mizi Slovenske matice ob 30. obletnici Majniške deklaracije (8. maja 2019).

 

[2] Besedilo Majniške deklaracije je preprostejše. Govori o "suvereni državi slovenskega naroda", o samostojnem odločanju "suverene države o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope" in o "demokraciji, ki vključuje politični pluralizem".

 

[3] Peter Jambrek je v osebnem sporočilu piscu teh vrstic predlagal za spoznanje drugačno "arhitekturo": "Jaz praviloma pišem o 'petletnem zgoščenem zgodovinskem času' od februarja 1987 (izid Prispevkov za nacionalni program) do nekako februarja 1992 (mednarodno priznanje). 

1. Za prvi steber pa štejem 'nacionalni program' demokratične, ustavne in državne osvoboditve (57 NR, pisateljska ustava in Majniška deklaracija), nato pa 

2. prve demokratične volitve (april 1990),

3. plebiscit (skupaj z razglasitvijo suverenosti preko TUL in UZITUL - dec 1990 - jun 1991), 

4. sprejem ustave (dec 1991) in 

5. mednarodno priznanje (do sprejema v OZN). 

 

NOB (maj 1940 do maj 1945) pa štejem za enega od 'bojev' v 'večstoletnem boju Slovencev za osvoboditev' (preambula ustave), ki pa se ni zaključil z osvoboditvijo, ampak z režimom 'v katerem so bile hudo in množično kršene temeljne človeške in nacionalne pravice' (US) … "

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.526
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.008
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.139
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758