Komentar

1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji

Majniško deklaracijo lahko štejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit, tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija, četrti steber predstavlja ustava, peti steber pa predstavlja mednarodno priznanje Slovenije. Po majniški deklaraciji je vzcvetela slovenska država, a se kljub temu - ali pa nemara prav zato - sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

07.05.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   1989   Nova revija   pisateljska ustava   Tone Pavček   Kongresni trg   JLA   SZDL   Berlinski zid   Slovenija   država

Samostojna Slovenija je bila za silo sprejemljiva tudi za "stare sile", ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA, medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic.

 

1. 

 

Majniško deklaracijo smo v moji pisarni na nekdanji FSPN (današnji FDV) sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, nekaj dni pozneje - natanko 30 let nazaj - pa jo je na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi jo razlagali kot programsko lastnino katerekoli od štirih strank (Demokratična, Kmečka, Socialno-demokratska zveza in Krščansko-socialno gibanje), katerih podpisi so sledili podpisu pisateljev. To se je dogajalo na nekakšni javni seji Školčeve ZSMS in novih političnih strank, ki je bila prvotno posvečena protestu zoper prvi poskus JLA, da v sodelovanju s tedanjo uradno slovensko politiko disciplinira naše domoljubno in svobodoljubno gibanje. Tu mislim na znano sramotno zgodbo, ki je znana kot proces proti četverici JBTZ. 8. maja 1989 (torej precej pred padcem Berlinskega zidu) je bilo na Kongresnem trgu protestno zborovanje zaradi odhoda Janeza Janše v zapor. Na zborovanju je v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic govoril Igor Bavčar, v imenu opozicijskih strank, ki so pozneje oblikovale koalicijo Demos, pa njihovi predsedniki.

 

Da je večina razsodnih Slovencev izgubila zaupanje v socialistično Jugoslavijo, sta pred Majniško deklaracijo dokazovala eksplozivna pojava 57. številke Nove revije in t.i. pisateljske ustave; po Majniški deklaraciji pa so to nezaupanje dokončno potrdili prve demokratične volitve in plebiscit. O tej zadevi sva si nekaj elektronskih sporočil izmenjala s starim prijateljem, ki je ugleden zgodovinar. Eno od teh prijateljevih sporočil se glasi:

 

"Sprašujem pa se, ali so v Majniški deklaraciji zapisana stališča res celo mnoge med našimi generacijskimi vrstniki motila predvsem zaradi njihove demokratične komponente, ali pa ni morda res, da so jim bila tuja zato, ker razpada Jugoslavije preprosto niso mogli sprejeti. V tej zvezi vidim tudi mnogo analogij z majniškim gibanjem in prelomom leta 1918." [1] 

 

 

Gre za nenavadno in nepričakovano vprašanje. Ali so bila stališča Majniške deklaracije moteča, tuja in nesprejemljiva zaradi svoje "demokratične komponente" ali zaradi "razpada Jugoslavije"? Ali pa - non solum, sed etiam - ne samo zaradi demokracije, ampak tudi zaradi razpada Jugoslavije? Glede na to, da je Majniška deklaracija napovedala politične usmeritve in odločitve, ki so se uresničile oz. potrdile kot bolj ali manj nesporna zgodovinska dejstva, se postavlja drugo vprašanje: ali ne gre za nekakšno zanikanje tako rekoč objektivno nespornih dejstev? Ko bi šlo za zanikanje nespornih dejstev, bi pri tistih (generacijskih vrstnikih), ki jih zanikajo, šlo za znani psihološki oz. psihiatrični pojav, ki se mu reče faza zanikanja.

 

Morda pa je zadeva še bolj zapletena. Če je razpad Jugoslavije popolnoma nesporno dejstvo, to nemara ne velja stoodstotno za demokracijo. Morebitni dvom naših generacijskih vrstnikov glede demokracije je mogoče razlagati na najmanj dva načina:

 

1. da se je napoved Majniške deklaracije glede demokracije sicer uresničila, vendar je bila ta uresničitev moteča, ali

 

2. da se napoved Majniške deklaracije o demokraciji dejansko ni uresničila.

 

 

Ta druga razlaga pomeni kritiko dosežkov Majniške deklaracije in t.i. slovenske pomladi v celoti. In v resnici je slovenska demokracija obremenjena z mnogimi pomanjkljivostmi v zvezi z bankami, pravosodjem, volilnim sistemom, šolstvom, zdravstvom; predvsem pa v zvezi s t.i. izključevanjem posameznikov in skupin, s katerimi se ne strinja vladajoča koalicija; in v zvezi z zaničevanjem meritokracije, tj. sistema izbiranja, napredovanja in nagrajevanja v državni upravi.

 

 

2. 

 

Majniška deklaracija je prehitela t.i. Temeljno listino Slovenije, ki so jo (27. junija 1989) sestavili za bolj ali manj prozorno zaveso Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ta listina je bila oprezna. Zagovarjala je "demokratično državo suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije" in napovedala, da bi živeli "samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin … " [2] Za avtorje Temeljne listine se Jugoslavija, samoodločba naroda in demokracija - podobno kot za avtorje Ustave iz leta 1974 - niso izključevale.

 

Majniška deklaracija je bila moteča, tuja in nesprejemljiva za avtorje in privržence Temeljne listine, ki so zagovarjali jugoslovansko Slovenijo. Ti so si logično prizadevali, da se Majniška deklaracija ne bi uresničila, ali pričakovali, da se vsaj ne bi uresničila v celoti. Njihovo prizadevanje je bilo skladno z nekaterimi njihovimi zgodnejšimi prizadevanji. Enako so si bili  prizadevali, da se ne bi uresničila nacionalni program iz Nove revije (1987) ali t.i. pisateljska ustava (1988).

 

Ob tem je najbrž treba dopustiti razlago, da je bila samostojna Slovenija za silo sprejemljiva tudi za "stare sile" (ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA); medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic, torej za drugi del velikega programa Majniške deklaracije, Demosa, navsezadnje tudi ustave 1991.

 

O demokraciji so razpravljali diktatorji in generali, komunisti in disidenti, poleg njih pa vsi veliki filozofi, začenši s Platonom. Ta ima demokracijo za predzadnjo najboljšo ali drugo najslabšo obliko režima. Zanjo je značilen populizem, v njej pa vlada drhal. "Demokracija", piše Platon v Državi, "je čudovita državna ureditev, anarhična, pisana, ki vsem brez razlike, enakim in neenakim podeljuje nekakšno enakost." Navsezadnje demagogi odstranijo najboljše državljane in ustanovijo tiranijo. Tako nekako se je zgodilo tudi v Jugoslaviji, škodo pa so (ne nekaznovano) popravljali Pitamic, Đilas, Pirjevec, Bučar, Pučnik in še nekateri, ki so predstavljali navdih za Majniško deklaracijo

 

 

3.

 

Majniška deklaracija, gibanje slovenske pomladi in Demos so bili povezani s koncem hladne vojne, ki je z vso nazornostjo nastopil s padcem Berlinskega zidu novembra 1989, uradno pa leto pozneje s pariško listino KVSE o novi Evropi. Temu koncu je z razpadom Sovjetske zveze dve leti pozneje sledil konec socializma. Socializem težko preživi brez vojne, kar se je pokazalo s tem, da je konec II. svetovne vojne tako rekoč neopazno prešel v začetek hladne vojne. V socialističnih državah, tudi pri nas, se je praznovanje konca II. svetovne vojne združilo s praznovanjem začetka hladne vojne.

 

Majniška deklaracija je bila - navsezadnje podobno kot Koroščeva iz leta 1917 - povezana s koncem vojne, konec vojne pa pomeni spravo. Ob koncu vojne je neizbežna sprava. Najbrž ni naključje, da je Demos vztrajal pri spravi in da so nasprotniki sprave nasprotovali tudi koncu hladne vojne.

 

Privrženci kontinuitete so - značilno - najbolj ogorčeno zavračali dvome glede poimenovanja konca druge svetovne vojne kot osvoboditve. Ogorčene so bile in so še vedno polemike oz. dileme v zvezi s praznovanjem začetka ali konca hladne vojne. Količina proslav začetka hladne vojne nemara desetkrat presega količino prireditev, ki so posvečene koncu hladne vojne.

 

Ne glede na vse povedano, lahko Majniško deklaracijo štejemo kot prvi (sicer ne povsem zanesljiv) steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit (1990), tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija (poletje 1991), četrti steber predstavlja ustava (konec leta 1991), peti steber predstavlja mednarodno priznanje Slovenije (konec 1991 in začetek 1992). [3]

 

V vsakem primeru je potemtakem po majniški deklaraciji vzcvetela slovenska država, se zaščitila s plebiscitom in ustavo, se razcvetela s svojim tolarjem, s svojo vojsko in diplomacijo … Kljub temu ali nemara prav zato se sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

 

Za zanesljiv odgovor na to vprašanje in na vprašanja prijatelja zgodovinarja bo najbrž treba počakati do naslednje okrogle obletnice.

 

________________

[1] To je citat iz elektronskega sporočila, v katerem se je ugledni slovenski zgodovinar dr. Peter Vodopivec 26. aprila 2019 piscu teh vrstic zahvalil za (tj. odklonil) vabilo k sodelovanju na prireditvi/okrogli mizi Slovenske matice ob 30. obletnici Majniške deklaracije (8. maja 2019).

 

[2] Besedilo Majniške deklaracije je preprostejše. Govori o "suvereni državi slovenskega naroda", o samostojnem odločanju "suverene države o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope" in o "demokraciji, ki vključuje politični pluralizem".

 

[3] Peter Jambrek je v osebnem sporočilu piscu teh vrstic predlagal za spoznanje drugačno "arhitekturo": "Jaz praviloma pišem o 'petletnem zgoščenem zgodovinskem času' od februarja 1987 (izid Prispevkov za nacionalni program) do nekako februarja 1992 (mednarodno priznanje). 

1. Za prvi steber pa štejem 'nacionalni program' demokratične, ustavne in državne osvoboditve (57 NR, pisateljska ustava in Majniška deklaracija), nato pa 

2. prve demokratične volitve (april 1990),

3. plebiscit (skupaj z razglasitvijo suverenosti preko TUL in UZITUL - dec 1990 - jun 1991), 

4. sprejem ustave (dec 1991) in 

5. mednarodno priznanje (do sprejema v OZN). 

 

NOB (maj 1940 do maj 1945) pa štejem za enega od 'bojev' v 'večstoletnem boju Slovencev za osvoboditev' (preambula ustave), ki pa se ni zaključil z osvoboditvijo, ampak z režimom 'v katerem so bile hudo in množično kršene temeljne človeške in nacionalne pravice' (US) … "

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074