Komentar

Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!

Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa utegne doseči razsežnosti kolektivne histerije. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo na političnem bazarju pojavila Jugoslovanska stranka, ki bo še bolj slavila titoizem, še bolj objokavala smrt SFRJ kot to že tako ali tako počnejo vse današnje parlamentarne stranke - z izjemo Nove Slovenije in SDS. Nostalgija za propadlim socializmom in Jugoslavijo je v Sloveniji vsako leto večja in postaja svojevrstni sociološki fenomen, ki vzbuja pozornost tudi v mednarodnih znanstvenih krogih.

08.05.2019 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SFRJ   Jugoslavija   Velebit   Slovenija   jugonostalgija   Yugo   svoboda   Evropa   človekove pravice   socializem   Magnifico   Mamula

Ko daš ljudem enkrat svobodo, jo sprva sicer povohajo in pravijo, da jih osrečuje, potem pa sčasoma ugotovijo, da se v njej ne znajdejo najbolje in da je največja svoboda, ki jo potrebujejo, pravzaprav avtomobil, vse ostalo - od volitev, referendumom, parlamentarne demokracije, do ustavnega sodišča in človekovih pravic - pa so stvari, ki jim v bistvu ne pomenijo nič!

Izobešanje jugoslovanske zastave na Velebitu se zdi eno bolj iracionalnih dejanj slovenskih turistov v tujini v zadnjem času, a v resnici posebej niti ne preseneča. Vsako leto je pač huje. Ko smo se pred kakšnim desetletjem ravno privezovali na rivi v Komiži, sta v zaliv pripluli čarterski jadrnici, polni alkoholiziranih Slovencev, ki so postrojeni na krovu glasno peli "Druže Tito, mi ti se kunemo". Domačini, ki so v lokalih na rivi preganjali fjako in srkali popoldanski gemišt, so dvigovali glave in se začudeni spogledovali. Kaj se je dogajalo kasneje, ne vem, saj smo po kratkem razmisleku odvezali barko in se preselili na bližnje in neprimerno mirnejše Biševo. Da bi preostanek dneva in po možnosti še celo noč poslušali pijano sonarodnjaško sodrgo brez kančka glasbenega okusa, je bilo enostavno preveč za nas ...

 

Kaj vse se je moralo zgoditi v glavah Slovencev v zadnjem desetletju, je pravzaprav tudi nevrološki fenomen. Če so po eni strani - tako neizpodbitno dokazujejo podatki Eurostata - krepko povečali svoj življenjski standard, pa so se na drugi strani okrepili tudi pacienti, ki trpijo za jugonostalgijo. Naj izraz "pacienti" ne bo razumljen pejorativno; jugonostalgija je po vseh kriterijih dovolj iracionalna, da jo lahko označimo za bolezen sui generis, kar poenostavljeno posledično pomeni, da so jugonostalgiki - pacienti. In samo pacient je zmožen na Velebitu, kjer so v začetku devetdesetih potekali srditi boji hrvaških sil s krajinskimi uporniki, izobesiti zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. S kakšnim (posebnim) razlogom bi človek lezel na to gorovje in tam v tla zapičil zastavo razpadle, mrtve države? Naj se še tako trudim, vendar racionalnega razloga za to pri najboljši volji ne morem najti.

 

 

Slovenija postaja fenomen zaradi neverjetne jugonostalgije, ki je presegla vse meje.

 

 

Seveda so južni sosedje skočili v zrak. Zanje SFRJ nikoli ni bila neka "intimna odločitev", če parafraziram najmanjšega slovenskega domoljuba. Za razliko od Slovencev, ki so po zaslugi svoje partijske vrhuške do zadnjega oportunistično-pragmatično taktizirali, so Hrvati komaj čakali, da se znebijo socializma in srbske hegemonije, ki se je pod Alpami neprimerno manj čutila kot na Hrvaškem. Zato je še danes tam stopnja senzibilnosti na neosocializem neprimerno višja kot v ljudski republiki Sloveniji.

 

Ko me hrvaški prijatelji sprašujejo, od kje in zakaj tak neverjetni jugoslovanski resentiment pri Slovencih, jim fenomen običajno razložim iz več zornih kotov. Nedvomno je ključni razlog zanj odkrita politična naklonjenost socializmu, titoizmu in vsemu, kar je povezano z obdobjem 1945-1990. Kaj vse vključuje takšno poveličevanje, naravnost imenitno pokaže tista razvpita komunistična parada v Stožicah pred leti. Če si v Sloveniji, za katero sem že pred leti v Financah zapisal, da včasih deluje kot "zadnja komunistična država v Evropi", v političnem smislu neokomunist oziroma privrženec jugoslovanskega socializma, potem si "mainstream", torej "normalen". Takšni nazori so vsako leto bolj samoumevni. Bistvena razlika s Hrvaško, denimo, je ravno tu: tam si s takšnimi nazori alternativec, čudak in politični obskurnež. Zaradi tega tudi takšne reakcije, ko je Slovenec na Velebitu med prvomajskimi prazniki izobesi zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pri nas je to postalo nekaj normalnega, morda že celo zaželjenega. Telekomov portal Siol je denimo včeraj objavil celo anketo o tem, katera zastava je ljudstvu ljubša, slovenska ali jugoslovanska. Rezultat se zdi šokanten, a morda niti ni tako daleč od resnice:

 

 

Je možno, da skoraj tričetrt Slovencev v sebi še vedno čuti nostalgijo za Jugoslavijo? (Foto: Siol.net)

 

 

Prva reakcija na rezultat ankete, kjer je več kot 70 % ljudi jugoslovanski zastavi dalo prednost pred slovensko, je zagotovo šok. Za tiste, ki poskušamo globlje razumeti družbene in socialne procese v ljudski republiki Sloveniji, sicer malce manjši, toda vseeno je nepredstavljivo, da 15 let po vstopu v Evropsko unijo in sredi nesporne gospodarske konjunkture toliko ljudi povzdiguje čase, ko so bile trgovine prazne, avtomobili so se vozili na bone, potovali so redki srečneži, okolje, reke in zrak so bili zasvinjani, človekove pravice zgolj programska norma, politični pluralizem in demokracija pa sta bila označena za otroka degenerirane kapitalistične družbe.

 

Mar ni zanimivo, da ko daš ljudem enkrat svobodo, jo sprva sicer povohajo in pravijo, da jih osrečuje, potem pa sčasoma ugotovijo, da se v njej ne znajdejo najbolje in da je največja svoboda, ki jo potrebujejo, pravzaprav avtomobil, vse ostalo, od volitev, referendumom, parlamentarne demokracije, do ustavnega sodišča in človekovih pravic pa so stvari, ki ljudem v bistvu ne pomenijo ... nič. Da ne omenjamo spremenjenega ekonomskega sistema, tj. kapitalizma, s katerim je marsikdo v zadnjih (skoraj) treh desetletjih poslovno zelo uspel, in to na pošten način, na drugi strani pa je bržkone še več ljudi, zlasti tistih, ki so v socializmu že "oddelali" nekaj delovne dobe, v kapitalizmu začutilo nelagodje in sčasoma prišlo do zaključka, da jim je bilo v samoupravnem socializmu dejansko bolje, lepše.

 

Zakaj? Zato, ker lenoba in nedelo nista imeli nikakršnih posledic (v SFRJ uradno ni bilo niti enega brezposelnega, pa tudi stavke, ki se ji je reklo "protestna prekinitev dela", sistem ni toleriral vse do konca osemdesetih), kar je pomenilo, da je bila to stopnja odgovornosti neprimerno nižja kot danes. Pa še z lastnino ni bilo težav, saj je obstajala t.i. družbena lastnina, ki je bila od vseh, a hkrati tudi od nikogar. 

 

 

Paradni konj jugoslovanske avtomobilske industrije je bil znan kot "the worst car in history". Prevod ni potreben.

 

 

Jugoslovanski socializem je bil eden izmed najbolj perfidnih avtoritarnih sistemov 20. stoletja. Ljudstvu, imenovanem tudi delovni ljudje in občani, je dal ravno toliko "pravic" in "svoboščin", da se ni uprlo. Podobno kot v ekonom-loncu obstaja ventil, ki preprečuje, da bi eksplodiral, je v SFRJ obstajal izjemno dobro preračunan sistem drobnih uslug, pomoči, podkupovanj in vsega tistega, čemur na jugu genialno pravijo "nadmudrivanje". Jugoslovani so imeli vse, celo lastno domačo avtomobilsko znamko Yugo, vendar je šlo za večinoma ničvredne stvari, ki v nekih normalnih tržnih zakonitostih enostavno ne bi preživele nobene konkurence. Z nekaj redkimi izjemami (ki so se kot blagovne znamke ohranile do danes) je socialistična ekonomija SFRJ predstavljala napol avtarkijo, kajpak ob tradicionalnem kompleksu sever - jug, kar je pomenilo, da industrijsko razvitejši del države ekonomsko (in socialno) izkorišča poljedelski jug. Če koga zanima, kako je slovenska industrija suženjsko izkoriščala delovno silo iz Bosne, naj si prebere knjigo Nihče, avtorja Mehmedalije Alića. Ali kot je nekoč priznal nek slovenski gradbeni baron: Če smo imeli na izbiro, ali naj kupimo nov bager iz Nemčije ali pa iz Bosne pripeljemo avtobus delavcev, smo se običajno odločili za to drugo varianto.

 

Ali današnji jugonostalgiki podpirajo izkoriščanje južnih republik? Se jim dopade suženjsko ravnanje z gradbenimi delavci? Kaj menijo o neokolonialni politiki SFRJ do afriških držav, od koder je Titova federacija poceni uvažala surovine, v zameno pa jim je admiral Mamula prodajal orožje, da so se lahko šli krvave državljanske vojne? Ne glede na to, koliko je vprašanj, so odgovori vedno neprijetni in kruti, saj uničujejo zlagano podobo brezmadežne, takorekoč sanjske družbe, dežele šampionov, kot prepeva Magnifico v The Land of Champions. Ja, v športnem smislu vsekakor ... v vseh ostalih pa ne bomo našli nobenih razlogov za poveličevanje SFRJ.

 

In zato je vsa jugonostalgija v bistvu žalostna samoiluzija tistih, ki so bodisi žrtve velike politične manipulacije, bodisi zavestno sodelujejo v tej šaradi. Prvi se mi smilijo, druge pa iskreno preziram. Kajti to so razvajenci, ki s polnimi riti kapitalističnih dobrin serjejo po Evropski uniji, demokraciji, človekovih pravicah, ob tem pa povzdigujejo titoizem in SFRJ. Zanje je to pač le igra, zabava, "fora". Iphone in Goli otok pač nista iz iste zgodbe in nikoli ne bosta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
57
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
29
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.185
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.151
03/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.701
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.550
05/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.221
06/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 783
08/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.830
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 498
10/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.082