Komentar

Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč.

 

09.05.2019 23:20
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   politika   stranke   politiki   kvalifikacije   Machiavelli   demokracija   oblast

Noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot to velja za poklic politika.

Morda se sliši protislovno, a prav v mladih demokracijah je politka nekaj slabega. Pričakovali bi, da se bodo ljudje po dolgih desetletljih komunistične diktature v novem, demokratičnem okolju zavzeli za to, da državo vodijo res najsposobnejši. Pa ni tako. V Sloveniji se je zgodilo, da je dolgoletni komunistični veljak in zadnji predsednik komunistične partije postal predsednik republike in bil zlahka ponovno izvoljen. Praktično vse ključne položaje v gospodarstvu, javnem sektorju in medijih je obdržala prejšnja politična elita. Novi obrazi v politiki so bili neizkušeni, dostikrat zelo nespretni, preveč je bilo tudi nestrpnosti do drugače mislečih, skrajneži pa so samo še poslabšali ugled novih politikov. Vodstva novih političnih strank so imela množico intelektualcev, ki pa niso imeli političnih izkušenj. Kdor je nastopal proti starim silam, ki so si medtem nadele nova imena, je prej ali slej doživel stigmatizacijo. Številni so odnehali, nekateri so se prilagodili, le redki pa vztrajajo. V centrih družbene moči so ostali spretneži, ki so poskrbeli zase, za državo pa jim je bilo le toliko, kolikor jim je kot institucija koristila. In tako ni nič čudnega, da v mladih demokracijah primanjkuje pravih politikov. Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev. Če hočemo resnične spremembe v politiki, se morajo bistveno spremeniti politične stranke in njihova vodstva, pa tudi mediji.

 

Največjo odgovornost za tako stanje imajo politične stranke, kjer se odvija ključni del politične socializacije. Gre namreč za proces pridobivanja znanja, vedenjskih vzorcev in drugih specifičnih dejavnikov, ki so tipični za konkretno stranko. Stranka ima svoj politični program, kjer poudarja svoje vrednote, ideološke temelje in ključne smeri delovanja. Stranka ima svoje organe in interne predpise, po katerih se mora ravnati članstvo. Ima svojo terensko organiziranost, ima podmladek, svoj časopis in spletni portal.

 

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Tako bo sploh lahko razvijala demokratično politično kulturo. Tu pa se v novih demokracijah pošteno zatika. Če je stanje duha v družbi polno ostalin prejšnjega režima, se to pozna tudi v političnih strankah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč. Če tako ravna predsednik stranke, tako ravna tudi članstvo in v parlamentarnih debatah in v javnosti posnema svojega vodjo, da bi tudi tako jasno pokazalo svojo pripadnost. Novinci v stranki in podmladek pa samo ponavljajo to, kar vidijo in slišijo. In tako politična stranka ne utrjuje demokratične politične kulture, ampak ohranja stare vzorce, značilne za komunistično diktaturo.

 

Politične stranke se zelo počasi spreminjajo, kot tudi nezrela demokracija počasi zori. Potreben je drugačen pristop pri postopkih privabljanja novih članov in tudi v izbirnih postopkih za politične funkcije. Resda politične stranke ni mogoče primerjati s podjetjem ali katerokoli drugo organizacijo, vendar pa bi bilo narobe, če ne bi uporabili znanj s področja človeških virov, ki so na vseh drugih področjih izkazala svojo koristnost. Preden se v podjetju odločijo za določenega kandidata, temeljito pregledajo vso njegovo dokumentacijo in v izbirnem postopku preverijo njegove zmožnosti. Seveda si to lahko privoščijo, saj je kandidatov vedno več, kot pa je prostih delovnih mest. V političnih strankah pa so veseli vsakega, ki se jim želi pridružiti. Zato je razumljivo, da so pri vstopu v stranko popustljivi. Toda od tu naprej bi morali slediti zahtevam poklicnega profila politika, se pravi njegovim zmožnostim (kompetencam). Zaenkrat lahko rečemo, da noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot je poklic politika.

 

Raziskav in literature o poklicnem profilu politika je presenetljivo malo, toda če povežemo teoretske vire z izkustvom, lahko nanizamo nekaj ključnih kompetenc politika. Najprej pričakujemo, da ima vsak politik svoj poklic, biti mora primerno izobražen, pomembna je široka razgledanost, važne so življenjske izkušnje, skratka, govorimo o osebni integriteti posameznika, o njegovi zrelosti za razumevanje razmer v družbi in njegovega položaja v njej. Potem pa sledijo specifične kompetence politika, kot so empatija, sposobnost komuniciranja, lojalnost, sposobnost ločevanja med bistvenim in nebistvenm, logično mišljenje in seveda modrost.

 

V politiki so pomembne tudi fizične značilnosti kandidata; kako zgleda, kako se oblači, kakšen glas ima, nasmeh itd. Idealna bi bila kombinacija njegovih zmožnosti (kompetenc) in zunanjih značilnosti. Vendar tudi taka idealna kombinacija še ne pomeni, da bo kandidat izvoljen.

 

Kako uveljaviti navedene zahteve pri izbiri kandidatov za politične funkcije, je zahtevno vprašanje. Največ bi v tem pogledu lahko naredili predsedniki strank. S svojo avtoriteto bi lahko spremenili sedanje slabe prakse, ali pa vsaj začeli sprememebe pri podmladku stranke, nato v lokalnih okoljih in končno še na vrhu. Logična bi bila obratna pot, vendar manj verjetna. Najbrž bi predsedniki strank težko upoštevali nasvete Machiavellija, ki govori o tem, da mora vladar ceniti sposobnost in dajati zavetje talentiranim ljudem (Machiavelli, 1990, 82), in precejšna verjetnost je, da ne bi verjeli zapisom o Sulejmanu Veličastnem (1520-1566), ki naj bi pri imenovanju na pomembna mesta zelo skrbno analiziral sposobnosti kandidata. Bogastvo, družinske vezi in položaj na družbeni lestvici, priporočila in popularnost, vse to za sultana ni bilo pomembno. Značaj človeka, njegove osebne lastnosti, značilnosti in dispozicije so bile osnova za imenovanje. Ljudje so napredovali samo po sposobnosti (Muharemi, 2012, 49).

  

Končno naj omenim izjemno pomembno vlogo medijev v političnem življenju družbe. To je sicer obsežna in zapletena tema, ki presega namen tega zapisa. Zato naj le izrazim pričakovanje, da bi mediji le morali prepoznati kakovostne kandidate in jim nameniti ustrezno pozornost. Ne pa, tako kot danes, ko sledijo naročilom lastnikov in povzdigujejo povprečnost ali celo podpovprečnost, kakovstnih kandidatov pa niti ne omenjajo. Rumenilo, ki preveva celo nacionalne medije, škoduje demokraciji in je odraz nizke politične kulture medijev. Navadno se politična kultura in kultura medijev prekrivata.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). 

 

Viri:

1. Machiavelli, N.:Politika in morala, Slovenska matica Ljubljana 1990

2. Muharemi, A.: Turska, Novi Liber, Zagreb 2012

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.515
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.197
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.723
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.407
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.551
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.820
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.317
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.417
10/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.870