Komentar

Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč.

 

09.05.2019 23:20
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   politika   stranke   politiki   kvalifikacije   Machiavelli   demokracija   oblast

Noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot to velja za poklic politika.

Morda se sliši protislovno, a prav v mladih demokracijah je politka nekaj slabega. Pričakovali bi, da se bodo ljudje po dolgih desetletljih komunistične diktature v novem, demokratičnem okolju zavzeli za to, da državo vodijo res najsposobnejši. Pa ni tako. V Sloveniji se je zgodilo, da je dolgoletni komunistični veljak in zadnji predsednik komunistične partije postal predsednik republike in bil zlahka ponovno izvoljen. Praktično vse ključne položaje v gospodarstvu, javnem sektorju in medijih je obdržala prejšnja politična elita. Novi obrazi v politiki so bili neizkušeni, dostikrat zelo nespretni, preveč je bilo tudi nestrpnosti do drugače mislečih, skrajneži pa so samo še poslabšali ugled novih politikov. Vodstva novih političnih strank so imela množico intelektualcev, ki pa niso imeli političnih izkušenj. Kdor je nastopal proti starim silam, ki so si medtem nadele nova imena, je prej ali slej doživel stigmatizacijo. Številni so odnehali, nekateri so se prilagodili, le redki pa vztrajajo. V centrih družbene moči so ostali spretneži, ki so poskrbeli zase, za državo pa jim je bilo le toliko, kolikor jim je kot institucija koristila. In tako ni nič čudnega, da v mladih demokracijah primanjkuje pravih politikov. Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev. Če hočemo resnične spremembe v politiki, se morajo bistveno spremeniti politične stranke in njihova vodstva, pa tudi mediji.

 

Največjo odgovornost za tako stanje imajo politične stranke, kjer se odvija ključni del politične socializacije. Gre namreč za proces pridobivanja znanja, vedenjskih vzorcev in drugih specifičnih dejavnikov, ki so tipični za konkretno stranko. Stranka ima svoj politični program, kjer poudarja svoje vrednote, ideološke temelje in ključne smeri delovanja. Stranka ima svoje organe in interne predpise, po katerih se mora ravnati članstvo. Ima svojo terensko organiziranost, ima podmladek, svoj časopis in spletni portal.

 

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Tako bo sploh lahko razvijala demokratično politično kulturo. Tu pa se v novih demokracijah pošteno zatika. Če je stanje duha v družbi polno ostalin prejšnjega režima, se to pozna tudi v političnih strankah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč. Če tako ravna predsednik stranke, tako ravna tudi članstvo in v parlamentarnih debatah in v javnosti posnema svojega vodjo, da bi tudi tako jasno pokazalo svojo pripadnost. Novinci v stranki in podmladek pa samo ponavljajo to, kar vidijo in slišijo. In tako politična stranka ne utrjuje demokratične politične kulture, ampak ohranja stare vzorce, značilne za komunistično diktaturo.

 

Politične stranke se zelo počasi spreminjajo, kot tudi nezrela demokracija počasi zori. Potreben je drugačen pristop pri postopkih privabljanja novih članov in tudi v izbirnih postopkih za politične funkcije. Resda politične stranke ni mogoče primerjati s podjetjem ali katerokoli drugo organizacijo, vendar pa bi bilo narobe, če ne bi uporabili znanj s področja človeških virov, ki so na vseh drugih področjih izkazala svojo koristnost. Preden se v podjetju odločijo za določenega kandidata, temeljito pregledajo vso njegovo dokumentacijo in v izbirnem postopku preverijo njegove zmožnosti. Seveda si to lahko privoščijo, saj je kandidatov vedno več, kot pa je prostih delovnih mest. V političnih strankah pa so veseli vsakega, ki se jim želi pridružiti. Zato je razumljivo, da so pri vstopu v stranko popustljivi. Toda od tu naprej bi morali slediti zahtevam poklicnega profila politika, se pravi njegovim zmožnostim (kompetencam). Zaenkrat lahko rečemo, da noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot je poklic politika.

 

Raziskav in literature o poklicnem profilu politika je presenetljivo malo, toda če povežemo teoretske vire z izkustvom, lahko nanizamo nekaj ključnih kompetenc politika. Najprej pričakujemo, da ima vsak politik svoj poklic, biti mora primerno izobražen, pomembna je široka razgledanost, važne so življenjske izkušnje, skratka, govorimo o osebni integriteti posameznika, o njegovi zrelosti za razumevanje razmer v družbi in njegovega položaja v njej. Potem pa sledijo specifične kompetence politika, kot so empatija, sposobnost komuniciranja, lojalnost, sposobnost ločevanja med bistvenim in nebistvenm, logično mišljenje in seveda modrost.

 

V politiki so pomembne tudi fizične značilnosti kandidata; kako zgleda, kako se oblači, kakšen glas ima, nasmeh itd. Idealna bi bila kombinacija njegovih zmožnosti (kompetenc) in zunanjih značilnosti. Vendar tudi taka idealna kombinacija še ne pomeni, da bo kandidat izvoljen.

 

Kako uveljaviti navedene zahteve pri izbiri kandidatov za politične funkcije, je zahtevno vprašanje. Največ bi v tem pogledu lahko naredili predsedniki strank. S svojo avtoriteto bi lahko spremenili sedanje slabe prakse, ali pa vsaj začeli sprememebe pri podmladku stranke, nato v lokalnih okoljih in končno še na vrhu. Logična bi bila obratna pot, vendar manj verjetna. Najbrž bi predsedniki strank težko upoštevali nasvete Machiavellija, ki govori o tem, da mora vladar ceniti sposobnost in dajati zavetje talentiranim ljudem (Machiavelli, 1990, 82), in precejšna verjetnost je, da ne bi verjeli zapisom o Sulejmanu Veličastnem (1520-1566), ki naj bi pri imenovanju na pomembna mesta zelo skrbno analiziral sposobnosti kandidata. Bogastvo, družinske vezi in položaj na družbeni lestvici, priporočila in popularnost, vse to za sultana ni bilo pomembno. Značaj človeka, njegove osebne lastnosti, značilnosti in dispozicije so bile osnova za imenovanje. Ljudje so napredovali samo po sposobnosti (Muharemi, 2012, 49).

  

Končno naj omenim izjemno pomembno vlogo medijev v političnem življenju družbe. To je sicer obsežna in zapletena tema, ki presega namen tega zapisa. Zato naj le izrazim pričakovanje, da bi mediji le morali prepoznati kakovostne kandidate in jim nameniti ustrezno pozornost. Ne pa, tako kot danes, ko sledijo naročilom lastnikov in povzdigujejo povprečnost ali celo podpovprečnost, kakovstnih kandidatov pa niti ne omenjajo. Rumenilo, ki preveva celo nacionalne medije, škoduje demokraciji in je odraz nizke politične kulture medijev. Navadno se politična kultura in kultura medijev prekrivata.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). 

 

Viri:

1. Machiavelli, N.:Politika in morala, Slovenska matica Ljubljana 1990

2. Muharemi, A.: Turska, Novi Liber, Zagreb 2012

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,134
02/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,957
03/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,385
04/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,239
05/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,957
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,234
07/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,402
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,128
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,072
10/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 795