Komentar

Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč.

 

09.05.2019 23:20
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   politika   stranke   politiki   kvalifikacije   Machiavelli   demokracija   oblast

Noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot to velja za poklic politika.

Morda se sliši protislovno, a prav v mladih demokracijah je politka nekaj slabega. Pričakovali bi, da se bodo ljudje po dolgih desetletljih komunistične diktature v novem, demokratičnem okolju zavzeli za to, da državo vodijo res najsposobnejši. Pa ni tako. V Sloveniji se je zgodilo, da je dolgoletni komunistični veljak in zadnji predsednik komunistične partije postal predsednik republike in bil zlahka ponovno izvoljen. Praktično vse ključne položaje v gospodarstvu, javnem sektorju in medijih je obdržala prejšnja politična elita. Novi obrazi v politiki so bili neizkušeni, dostikrat zelo nespretni, preveč je bilo tudi nestrpnosti do drugače mislečih, skrajneži pa so samo še poslabšali ugled novih politikov. Vodstva novih političnih strank so imela množico intelektualcev, ki pa niso imeli političnih izkušenj. Kdor je nastopal proti starim silam, ki so si medtem nadele nova imena, je prej ali slej doživel stigmatizacijo. Številni so odnehali, nekateri so se prilagodili, le redki pa vztrajajo. V centrih družbene moči so ostali spretneži, ki so poskrbeli zase, za državo pa jim je bilo le toliko, kolikor jim je kot institucija koristila. In tako ni nič čudnega, da v mladih demokracijah primanjkuje pravih politikov. Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev. Če hočemo resnične spremembe v politiki, se morajo bistveno spremeniti politične stranke in njihova vodstva, pa tudi mediji.

 

Največjo odgovornost za tako stanje imajo politične stranke, kjer se odvija ključni del politične socializacije. Gre namreč za proces pridobivanja znanja, vedenjskih vzorcev in drugih specifičnih dejavnikov, ki so tipični za konkretno stranko. Stranka ima svoj politični program, kjer poudarja svoje vrednote, ideološke temelje in ključne smeri delovanja. Stranka ima svoje organe in interne predpise, po katerih se mora ravnati članstvo. Ima svojo terensko organiziranost, ima podmladek, svoj časopis in spletni portal.

 

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Tako bo sploh lahko razvijala demokratično politično kulturo. Tu pa se v novih demokracijah pošteno zatika. Če je stanje duha v družbi polno ostalin prejšnjega režima, se to pozna tudi v političnih strankah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč. Če tako ravna predsednik stranke, tako ravna tudi članstvo in v parlamentarnih debatah in v javnosti posnema svojega vodjo, da bi tudi tako jasno pokazalo svojo pripadnost. Novinci v stranki in podmladek pa samo ponavljajo to, kar vidijo in slišijo. In tako politična stranka ne utrjuje demokratične politične kulture, ampak ohranja stare vzorce, značilne za komunistično diktaturo.

 

Politične stranke se zelo počasi spreminjajo, kot tudi nezrela demokracija počasi zori. Potreben je drugačen pristop pri postopkih privabljanja novih članov in tudi v izbirnih postopkih za politične funkcije. Resda politične stranke ni mogoče primerjati s podjetjem ali katerokoli drugo organizacijo, vendar pa bi bilo narobe, če ne bi uporabili znanj s področja človeških virov, ki so na vseh drugih področjih izkazala svojo koristnost. Preden se v podjetju odločijo za določenega kandidata, temeljito pregledajo vso njegovo dokumentacijo in v izbirnem postopku preverijo njegove zmožnosti. Seveda si to lahko privoščijo, saj je kandidatov vedno več, kot pa je prostih delovnih mest. V političnih strankah pa so veseli vsakega, ki se jim želi pridružiti. Zato je razumljivo, da so pri vstopu v stranko popustljivi. Toda od tu naprej bi morali slediti zahtevam poklicnega profila politika, se pravi njegovim zmožnostim (kompetencam). Zaenkrat lahko rečemo, da noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot je poklic politika.

 

Raziskav in literature o poklicnem profilu politika je presenetljivo malo, toda če povežemo teoretske vire z izkustvom, lahko nanizamo nekaj ključnih kompetenc politika. Najprej pričakujemo, da ima vsak politik svoj poklic, biti mora primerno izobražen, pomembna je široka razgledanost, važne so življenjske izkušnje, skratka, govorimo o osebni integriteti posameznika, o njegovi zrelosti za razumevanje razmer v družbi in njegovega položaja v njej. Potem pa sledijo specifične kompetence politika, kot so empatija, sposobnost komuniciranja, lojalnost, sposobnost ločevanja med bistvenim in nebistvenm, logično mišljenje in seveda modrost.

 

V politiki so pomembne tudi fizične značilnosti kandidata; kako zgleda, kako se oblači, kakšen glas ima, nasmeh itd. Idealna bi bila kombinacija njegovih zmožnosti (kompetenc) in zunanjih značilnosti. Vendar tudi taka idealna kombinacija še ne pomeni, da bo kandidat izvoljen.

 

Kako uveljaviti navedene zahteve pri izbiri kandidatov za politične funkcije, je zahtevno vprašanje. Največ bi v tem pogledu lahko naredili predsedniki strank. S svojo avtoriteto bi lahko spremenili sedanje slabe prakse, ali pa vsaj začeli sprememebe pri podmladku stranke, nato v lokalnih okoljih in končno še na vrhu. Logična bi bila obratna pot, vendar manj verjetna. Najbrž bi predsedniki strank težko upoštevali nasvete Machiavellija, ki govori o tem, da mora vladar ceniti sposobnost in dajati zavetje talentiranim ljudem (Machiavelli, 1990, 82), in precejšna verjetnost je, da ne bi verjeli zapisom o Sulejmanu Veličastnem (1520-1566), ki naj bi pri imenovanju na pomembna mesta zelo skrbno analiziral sposobnosti kandidata. Bogastvo, družinske vezi in položaj na družbeni lestvici, priporočila in popularnost, vse to za sultana ni bilo pomembno. Značaj človeka, njegove osebne lastnosti, značilnosti in dispozicije so bile osnova za imenovanje. Ljudje so napredovali samo po sposobnosti (Muharemi, 2012, 49).

  

Končno naj omenim izjemno pomembno vlogo medijev v političnem življenju družbe. To je sicer obsežna in zapletena tema, ki presega namen tega zapisa. Zato naj le izrazim pričakovanje, da bi mediji le morali prepoznati kakovostne kandidate in jim nameniti ustrezno pozornost. Ne pa, tako kot danes, ko sledijo naročilom lastnikov in povzdigujejo povprečnost ali celo podpovprečnost, kakovstnih kandidatov pa niti ne omenjajo. Rumenilo, ki preveva celo nacionalne medije, škoduje demokraciji in je odraz nizke politične kulture medijev. Navadno se politična kultura in kultura medijev prekrivata.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). 

 

Viri:

1. Machiavelli, N.:Politika in morala, Slovenska matica Ljubljana 1990

2. Muharemi, A.: Turska, Novi Liber, Zagreb 2012

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,549
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,803
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,509
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,113
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,474
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 928
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,023
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 828
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 749