Razkrivamo

"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

10.05.2019 21:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Stalin   Italijani   mučenje   OF

Po tedanji Bleiweissovi ulici, vstran, v neko vilo, pred katero je straža, napis Carabinieri Civili, čez dvorišče, v vežo in po stopnicah v klet, kamnite stopnice, medla luč, sunek od zadaj, da sem poletel po zraku na betonska tla hodnika spodaj, kljub vklenjenim rokam sem se le nekako ujel, pa nekaj brc z leve, nekaj z desne, nekaj krikov, psovk, vstani, kuzlin sin! Prekleti grog, zaradi katerega sem se ujel; a tudi dobri, prijazni grog, ki mi je otopil telo, da ni čutilo brc in udarcev tako močno, kakor bi jih sicer.

 

Nekaka miza, za njo debel karabinjer. Lisice z rok. Papirje! Nimam. Dve na gobec. Ime, priimek! (Pripravljene podatke izpovem.) Kje stanujem? (Povem neki naslov, jasno in kratko; seveda bodo ugotovili, da to nisem jaz in da ne stanujem tam, a potem bomo videli naprej.) Zapisali so, kar sem jim povedal. Potem so me porinili v manjšo sobo, kjer je (spet) stala miza, stol in (zelo pomenljivo) obešalnik za plašče in klobuke, kjer je visela nekakšna žalostna marela. Žarnica je bila nekoliko močnejša. Giuseppe (ali kaj) v sivi obleki je sedel za prazno mizo in me gledal, ob meni sta stala dva prav neprijetna tipa z močnimi črnimi obrvmi, nizkim čelom in mračnim pogledom. Zakaj sem bežal? Ker nisem imel pri sebi legitimacije. Namignil je z glavo – in z obeh strani je začelo leteti po meni. Ječal sem, kričal, padel. Čeprav ne bi bilo treba: vse skupaj ni bilo toliko, kolikor sem jih včasih skupil na boksarskem dvoboju, ki sem ga dobil. Pri udarcu v želodec sem se naredil, ko da me je spravil ob sapo, in sem za vsak slučaj padel. Uvidel sem, da ti ljudje sploh ne znajo zelo dobro svojega poklica. Ležal sem na tleh, držal sem se za želodec, pazil, da je ne bom dobil v gobec z nogo: a za strokovnjaka vse skupaj ni bilo vredno besede. Nad menoj je stal razkoračen veliki šef, kričal je name, spraševal me je nekaj o oef, psoval me je, jaz pa sem stokal, ječal in (izpod trepalnic) pazil na nadaljevanje. Postavili so me na noge (delal sem se, da ne morem stati), kričali so name, dobil sem spet od leve in od desne, a vse skupaj me je prepričalo, da se jim sploh ne ljubi tolči kaj posebno zares. Prevaral sem jih, no, to že, a tudi njim ni bilo posebno do kakšne velike zmage nad menoj. Jezilo me je samo, da je eden od obeh goril brcal tja proti jajcem, zadel ni, lahko pa bi. Z zadoščenjem sem opazil, kako mi teče kri iz nosa. To jih bo odžejalo, sem pomislil. Mazal sem tisto kri po obrazu, da bi se bolj zgrozili nad svojimi dejanji. Ne rečem: za nevajenega človeka bi bil ta pretep veliko hujši. Jaz pa sem občutil vse telo kot čisto zdravo, tu in tam kak udarec, piščal me je bolela in tja v rebra sem dobil eno krepko; nič posebnega za tako masažo. Teci, teci, blaga kri iz nosa; da le ne bi nehala! Preiskali so me, vsebino iz žepov so zložili na mizo.

 

Kakšne zveze imam? Kdo je moj najbližji prijatelj? Naslov!

 

Spet jim nekaj ni bilo všeč, spet je začelo padati po meni. Jaz pa kar na tla, skrčil sem se v embrionalni zvitek, zaprl oči in odprl usta, hropel sem, drgetal, umiral … Prestali so. Nekakšno posvetovanje ali kaj, morda cigaretpavza? Polili so me z vodo. Moral sem spet oživeti. (Do sem je še kar šlo, sem pomislil.)

 

Boš priznal, da delaš za oef? Bi rad, da ti šele mi dokažemo?

 

Postavili so me ponovno na noge. Zdaj sem se delal, ko da sploh ne razumem več vprašanj. Bebasto sem spraševal: Kaj? Kaj ste rekli? Dokler me niso porinili iz sobice na hodnik in me predali ječarju. Ta me je vodil ob vrsti vrat, delal sem se, ko da se komaj držim pokonci, odklenil je neka vrata, prijel me je in me porinil naprej. A ni me prijel surovo, napadalno, temveč kakor da bi me objel, pri tem je šepnil: Corraggio, corraggio! Balzam na rano. Ošinil sem ga s pogledom: rjav, zagorel obraz s plavimi očmi na srednji postavi, ječar – a kaj je v njem?

 

Stopil sem v podzemno celico, nekdanjo klet, slabotna luč, zabito okno, prične, štokerl z vrčem vode – in tam pod oknom na tleh človeška postava, skrčena vase, s podvitimi koleni, bel obraz z velikimi očmi. Brez besed sem se sesedel na pograd.

 

Ni se prvič nekaj zgodilo. Ni se prvič življenje na čuden način ustavilo. Ni prvič, da morajo steči dogodki po znani poti. Kdo si? Kdo sem? Kaj je? Kaj piše na stenah? Kaj se dogaja? Imaš cigareto? Krvav kakor sem bil, sem mu zbujal zaupanje. Zvila sva čik in prižgala. On je že štirinajst dni tukaj. Tamle je vpraskan napis Toneta Tomšiča. Ključar, ki me je pripeljal, se imenuje Filippo. Muhast, ne dober ne slab. Preklete kleti! A kaj se zunaj dogaja?

 

Klicali so me čez kakšni dve uri, vodili so me v drugo sobo, v pritličju. Bili so na naslovu, ki sem ga dal (delovni hudiči, a?). Tam nihče ne ve zame. Jaz pravim, da sem se lahko kaj zmotil, saj sem popil celo vrsto grogov. Ko so me stolkli na tla, so se spet nekaj posvetovali. Jaz pa sem premišljal o poškodbah: še kar gre. Seveda je težava: če so šli zdaj sredi noči preverjat moj naslov, to kaže, da me imajo na sumu, češ da sem kaj večjega v organizaciji; da so ujeli večjo ribo. To je pa draga zadeva. Presneta sreča, da sem se iznebil ponarejene izkaznice in revolverja, in to še italijanske berette; se ve, da je nisem dobil od Angležev. Če bo vse skupaj trajalo, bodo ugotovili, da nisem tisti, za katerega sem se izdajal, in da ne stanujem tam, kakor sem navedel. To je že v teku. Ko bi vsaj slutil, kaj imajo zoper mene? Če podam svoje pravo ime, nastane vprašanje, zakaj sem ga skrival. Da stanujem trenutno pri Henigovih, tega za nobeno ceno ne bom izdal. Proces gre torej naprej.

 

Bijejo me v presledkih dveh in treh ur. Delam se, ko da sem samo napol pri zavesti. Res me pa boli že vse telo; kamor se primem, me boli. Pazim na oči in na jajca, drugje pa – kar je, je. Kasiram. Z rokami, s pendrekom, z nogami. Nesistematično, kamor-pade-pade, ječim, krvavim, zanikam; samo prosim pa ne (pregar' si va in chiesa, to mi je ostalo iz taborišča). Prasice so prepričane, da so res ujele večjo ribo.

 

Povej ime! Priimek! Kje stanuješ? Kaj si po poklicu? Od česa živiš?

 

Kar naprej kričijo name, mi šepetajo. Vmes pa udri-užgi. Nekaj sem jih dobil tja v desno piščal, ki me res boli. Nastavljam torej levo nogo. Na levi spodaj so mi, mislim, zlomili ali nalomili kakšno rebro; prav neprijetna stvar. To kar traja, pa spet malo v celico (Filippo: Coraggio, ragazzo, coraggio! Enkrat stisne med zobmi celo: Preklete beštije! Neumno, a moram priznati, da so mi te skromne pripombe zelo dvigale moralo. Kakor tudi topli pogled tistih plavih oči. Kako je ta človek zagazil v te kleti? S sten sem razbral, kaj vse se je tukaj že dogajalo.) Fister, to je moj bedni sojetnik, mi je povedal, da ga je sem pripeljala gestapo iz Begunj na Gorenjskem, in da se boji, če ga ne bodo Nemci vzeli nazaj. Tukaj ni dobro, a je še zmeraj bolje kakor pri Nemcih. Italijani so ga tepli ko vola, dva dni in dve noči; hudo. A Nemci imajo bolj rafinirane načine, slečejo, obešajo za noge, in kaj še vse znajo! Kaj hočejo od njega eni in drugi, o tem ne spregovori, jaz pa ne vprašam, jasno. "Ti tuliš premalo," me pouči, "pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."

 

Slekel sem suknjič, zvil sem se na pričnah in se pokril čez glavo; rad bi malo zaspal. A kmalu pridejo spet pome. Med prvimi brcami sem jo dobil v razbolelo desno piščal, no, in sem začel tuliti. Od udarca na gobec sem padel in obležal skrčen na tleh. Vzdignili so me in me posadili na stol, eden me je držal na ovratnik, da ne bi zdrsnil na tla. Tisti v sivi obleki mi je pomolil pod nos ciklostilni izvod Slovenskega poročevalca. Poznaš? Zijam v papir in odkimam, še nikoli videl. Bum-bum-čof po glavi. Tole poznaš? Listek z velikimi črkami OF. Zijam, ne poznam. "Nikoli slišal za OEFFE?" se mi zareži zasliševalec v sivem. "Kaj pa za Stalina si slišal?" Slišal. Kje? Ja, v vaših časopisih. Še eno po nosu, pa brco od strani, in marš v celico! V lončku na mizi je bila črna kava, prijetno je dišala. Zasliševalec pije, ko me vlečejo skozi vrata na hodnik. Po svetlobi, ki vdira navzdol po stopnišču, sodim, da se že dela dan. Do sem imam še nekako pregled čez dogodke, čeprav mi je visela obrv čez levo oko, čeprav sem imel nekaj zob zbitih in polna usta peska od okrškov, desna noga me ni več dobro nosila, rebra so me bolela; pravijo, dokler te boli, je še dobro. Pravilnost tega rekla sem spoznal naslednji dan in naslednjo noč, ki sta se mi zmedla v eno samo moro. Mislil sem, da tulim, pa mi je prihajal iz grla samo hripav stok. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da vidim samega sebe, kako ležim na tleh, zvit v klobčič, trepetajoč od živcev in od vode, s katero so me polivali. Gorile so se menjale, jaz sem ostal. Nove oči pod debelimi obrvmi so vrtale vame. Da se jim le ljubi. Zdaj sem ena sama klobka bolečin, a tudi topega, zbitega mesa, kit, kosti; včasih se začudim: saj me je lopnil – pa me sploh ni bolelo, kako pa to? Ne vem, kolikokrat so me vrgli v celico in kolikokrat vzeli iz nje. Vse skupaj postaja nekakšna čudna burka. Hoditi ne morem, po dva prihajata pome, naložita si me na ramena, tako da z nogami drsim po tleh; in še najdem način, da jima posvinjam s svojo krvjo obleke. Ti tipi bi morali imeti delovne kombinezone, pomislim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.126
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.956
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.900
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 949
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 672
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860