Komentar

Ko hrup postane zvok demokracije

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

12.05.2019 09:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hrup   glasba   Razpotja   Radio Študent   Srečko Bajda

" ... izjemnega pomena je, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Kljub temu, da poslušalca občasno prevzame občutek nelagodja in zavračanja, to ne pomeni nič drugega kot to, da je soočen z umetniškim aparatom, ki proizvaja natančno premišljen učinek. Poslušalec je soočen z glasbenikom, ki usmerja svoj konstrukcijski talent v fizični odnos s poslušalcem zvočne mase. Pred vami imam namen komentirati "umetnost hrupa" (Art of noise). K današnji temi komentarja sta me spodbudila dva popolnoma nepovezana dogodka: zvočno-vizualni dogodek, ki je potekal v urejeni strojnici Cirkulacije 2 v Ljubljani. Povezal nas je umetnike in umetnice, ki delujemo v območju bližnje asociacije - "umetnost hrupa". Prek eksperimentalnega radijskega formata Radar - Radia Študent smo umetniki zelo različnih generacij in umetniških metod signalizirali zvočno-performativne dogodke na frekvenci 89,3 posvečene petdesetletnici obstoja Radia Študent. RŠ je začel prvič oddajati svojo kulturo 9. maja 1969.

 

Drugi dogodek pa je nedavno tega na Osmozi v Ljubljani predstavljena nova številka novogoriške revije za kulturo Razpotja, ki se tematsko posveča Zvoku, oziroma "umetnosti hrupa". V njeni 35. številki je bil integralno objavljen manifest "Umetnost hrupa" (L' arte dei rumori) Luigija Russola iz leta 1913 v izvrstnem prevodu Matije Široka. Avtorji tekstov so Simon Smole, Tadej Stolić, Gregor Vuga, Aljoša Kravanja, Domen Mohorič, Domen Vaupotič, Ivana Slamič in Esad Babačić.

 

Manifest Luigija Russole (1885-2045) je osrednji motiv današnjega komentarja.

 

Nabor mojega znanja o "umetnosti hrupa" je povezan z mladostniškimi srečevanji z neverjetnim Srečkom Bajdo, z nekdanjim frontmanom Laibacha, ki nam je vedno znova ponavljal, da je potrebno za novo glasbo najprej izumiti nove inštrumente. "Umetnost hrupa" je glasbena zvrst konstruiranja zvočnih gmot, v katerih se razvidno sliši preplet njenih prisotnosti. To je glasba, ki vsebuje posebno organizacijo načina zvočnega materiala. Neodvisno od vsega "noise" oblikuje drugačna načela kot druga glasba, za katero so značilne recimo socialne, ideološke, spolne, razredne in rasne izkušnje. Za "umetnost hrupa" je pomembna zgodovina tehnološkega razvoja in načina njenega vzorčenja ter njena ojačitev oziroma jakost izvajanja zvoka. Zahodna zvočna umetnost je umetnost, ki si zastavlja za nalogo iskanje novih zvočnih razponov (registrov). Da, "umetnost hrupa" je najprej glasba zahodne civilizacije, kjer umetnik oblikuje "strojne zvoke" ali "zvoke, ki jih proizvajajo stroji". Vse v "umetnosti zvoka" je tehno-konstrukcija, zvočna interakcija radikalne lepe agresivnosti. Glasba na različnih ravneh hrumi.

 

 

 

 

V glasbi, predvsem pa v "umetnosti hrupa" ni vse tako, kot se sliši! Filozof Mladen Dolar izjavi: "Funkcija glasbe je, da uobliči kaos, da nadane formo hrupu, da kanalizira nasilje, s tem pa je hrupna stran procesa, ki sploh omogoči družbenost." 

 

Poglejmo za hip v besedo hrup, v njeno besedotvorje: hrup, hrupeti je izpeljanka iz šumeti, hrsteti, hrupati, škripati, izpeljana je iz onomatopije, ki posnema glasne naravne zakone.

 

Russolo - Intonarumori I.:

 

V XIX. stoletju, z iznajdbo strojev, se je rodil Hrup___razvoj glasbe je vzporeden z množenjem števila strojev! Glasnost je impulz, ki povzema umetni hrup industrijske in postindustrijske (digitalne-kibernetske) revolucije. Poslušalec je v nenehnem zvočnem gibanju. Včasih je to gibanje le prilagoditev organa za poslušanje ali celo njegova zaščita, varovanje ušes. Izhodiščna točka poslušanja se vseskozi prilagaja vgrajeni opredelitvi začetne zvočne vizije. Tako poslušalec ne zastavi samo svojega slušnega aparta, temveč celotno "telo", ki se bori za samoohranitev, kot na bojni poljani. Hrup kot oblika mučenja!

 

 

Russolo - Intonarumori II.:

 

____Vsak hrup ima ton in v skupu svojih neenakomernih vibracij tako tudi prevladujoč akord___Umetnost hrupov ne sme biti omejena samo na mimetično poustvarjanje___Raznolikost hrupov je neskončna. Poslušalec postane z vsem svojim telesom, ne samo z ušesi, organ poslušanja. Neodvisno od motivov in vsebin hrupov manifestira: nekaj je šlo narobe, smo sredi problema, smo sredi ozvočenega problema, sredi hladne informacijske vojne, sredi radijskih frekvenc, sredi poleta rakete zemlja-zemlja, zemlja-zrak, cilj punkt - Manhattan, zvok projekta Mantattan! Tehnološka spodbuda priziva "produkcijsko energijo", ki s posredovanjem metajezika umetnosti pospešuje doživljanje urbanosti in civilizacije.

 

 

Russolo - Intonarumori III.:

 

____da bi vzbudila in navdušila naše čute, se je glasba razvila v smeri čim bolj kompleksne polifonije, večjega števila zvenov ali tonskih barv, raziskovanja bolj kompleksnih zaporedij disonančnih akordov in pri tem nejasno pripravljala stvaritev glasbenega hrupa___ Vse to z namero, da s hrupom izničimo binarnost: absolutno je - absolutnega ni. Hrup binarnost najprej preglasi in nato ukine. Točno zato je lep!

 

Hrupna proizvodnja tonov, šumov, form, udarcev z vsem svojim inventarjem proizvaja zvočno sliko kozmičnega kaosa. Njen smisel je, da prizove prizore  - hrupa -, v katerem je nameščen; up! U-P! Bralec podajšaj u,u,u,u,u. In nahitro izpihni - P! Lepi so slovanski jeziki.

 

 

***

 

Gregor Vuga zapiše v Razpotjih: "Poskrbeti moramo, da se naš glas vidi in naše telo sliši. In če obstaja možnost, da v vzajemni praticipaciji zaslišimo glas, ki izganja duhove, potem je izjemnega pomena, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

 

Simon Smole zapiše v Razpotjih: "Seveda glasba to funkcijo (reda) izvršuje skozi rituale in sankcionirane transgresije, kjer zlagoma izgubi svojo glasbeno naravo in postane hrup."  V finalu zapiše ključno mislel: "Hrup ni zares glasba, včasih ni niti zares hrup, je stalen proces prevrednotenja obeh." In že smo v neposredni bližini "ready-made" in Marcela Duchampa in leta 1913. Umetnost je človekov koncept, ki nima ene same funkcije, temveč mnogotero funkcij. Ideja umetnosti se je razvila iz antropomorfnega zastopništva estetskega, ki je bila najprej prikazana skozi ročno spretnost, nato pa z intelektualnimi načini, kot je recimo Duchampov. Neverjetno je bilo leto 1913.

 

Ne pozabimo, glasba je obsedena sama s seboj. Glasbena umetnost ima svojo osrednjo manifestacijo spomina locirano v partituri, manifestacijo akta pa v orkestru in njihovih inštrumentih, v izvajalcu, v poslušalčevem instaliranem sluhu ali reproduciranem zvočnem materialu. Identično je z strukturiranjem "umetnosti hrupa", glasba je najprej - motnja v naravnem. Z razvojem računalnikov in digitalnih snemalnikov smo dobili nove inštrumente, ki proizvajajo novo glasbo novega lepega hrupa. Na tem mestu pozdravljam Srečka Bajdo. Dvakrat petdeset let kulture in umetnosti na Radiu Študent in za nami bo celo stoletje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,156
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,574
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,423
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,364
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,540
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,321
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,964
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 667
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,359
10/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 447