Komentar

Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu

Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev. Tako je nakazala predstavitev slovenskih "špicenkandidatov" na RTV Slovenija, ki jo je vodil Dejan Ladika. Ni sicer znano, ali si je vprašanja napisal sam, ali so plod televizijskega laboratorija. Dejstvo je, da je z arbitražo razburkal pisano družbo, ki soglasno obsojala Hrvaško in kar tekmovala v domoljubju, ki pa je bilo zelo slabo zaigrano. Kljub temu, da je bilo jasno rečeno, da je Evropi vseeno in da spor med državama vidi le kot bilateralno prakso, so "špicenkandidati" tekmovali v tem, da bi pokazali, kako Evropi ni do vladavine prava, predvsem voditeljem od Junkerja do Tajanija, kar je nesprejemljivo za Slovenijo, ki je vendarle pravna država. Bolj ali manj je bilo jasno, da je potrebno odločbo o arbitraži brezpogojno sprejeti in prisiliti Hrvate, da pri tem sodelujejo. Edini, ki je bil nekoliko neodločnejši, je bil Milan Zver, ki je namignil, da je odločba slaba in da je z njo Slovenija v bistvu oškodovana.

12.05.2019 15:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   arbitraža   evropske volitve   meja   Slovenija   Hrvaška   geodetska uprava   zemljiški kataster   mejni ugotovitveni postopek   Avstro-Ogrska

Pri določitvi meje gre za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

Vsi vodilni kandidati se skupaj s slovensko - in tudi evropsko - politiko ne zavedajo, da je odločba arbitražnega tribunala popolnoma nerealna in povrhu neizvedljiva. Prava blamaža z sodišče, ki jo je izdalo. Določitev meje med dvema parcelama je zelo natančno opredeljena v zakonu o zemljiškem katastru, to je t.i. mejni ugotovitveni postopek. Očitno sodniki, člani tribunala, ki bi naj določili mejo med Slovenijo in Hrvaško, tega postopka ne poznajo. Če bi ga, sodba, kot so jo izrekli, nikoli ne bi ugledala luč sveta. Postopek je jasen, določen z zakonom. Takšen zakon imamo v Sloveniji, podobnega imajo Hrvati in je univerzalen. Za določitev meje. Za izvedbo postopka je potrebno imeti katastrsko karto, levega soseda, desnega soseda in geometra. V primeru sodnega spora pa mora pri določitvi meje sodelovati še sodnik in zapisnikar. Sodelujejo lahko še drugi udeleženci, če je potrebno in če se stranke v sporu z njimi strinjajo.

 

Sodna odločba o meji med Hrvaško in Slovenijo pa večine bistvenih elementov nima, ni jih nakazala in je zato neuresničljiva. Začnimo s katastrsko karto, ki mora biti podlaga za določitev meje. Slovenci imamo svoje karte, Hrvati svoje. Ali se karte ujemajo? Zanesljivo ne, saj so, kolikor je znano, izdelane pred mnogimi leti, še v rajnki Avstro-Ogrski. Kataster je bil izmerjen in narisan na grafične karte. Takrat v merilu 1:2880. Zaradi starosti so se grafične karte skrčile in že zaradi tega je nemogoče prenesti meje iz karte na teren brez napake, ki nastaja pri krčenju papirja.

 

Druga težava pri prenosu meje iz papirja na teren je ta, da takrat, ko so izdelovali kataster, mejnih točk, mejnikov niso določevali s koordinatami. Geometer mora torej mejo prenesti na osnovi odčitka iz katastrske karte, kjer pa pride vedno do subjektivne odmeritve, saj če povečamo črto iz katastrskega načrta, je ta v naravi debela ali široka približno 30 centimetrov. Vemo pa, da mejnik določa točko na centimeter natančno. Komu torej pripada ostalih 29 centimetrov?

 

V mejnem ugotovitvenem postopku se določa geometra kot strokovno osebo, ki določi mejo. Pooblašča jo, da sama določi mejo in odpravi napake, ki nastanejo pri prenosu katastrske karte na teren. Kolikor je znano, odločba o določitvi meje takšnega organa ne predvideva. Prav gotovo to ne more biti niti slovenska niti hrvaška Geodetska uprava niti obe upravi hkrati, saj sta državi v sporu in sta zato tudi upravi v sporu. Odločba bi morala določiti nevtralno inštitucijo, ki naj opravi razmejitev.

 

Državi sta v sporu, tako kot so marsikdaj v sporu sosedje, ki želijo razmejiti svojo posest, zato se odločijo, da mejo določijo s sodnim postopkom. V takšnem primeru je to pristojno sodišče, ki določi sodnika in zapisnikarja. Mejo na terenu določijo ob prisotnosti obeh strank, geometra in katastrske karte. V primeru določitve meje med Slovenijo in Hrvaško nimamo določene katastrske karte, saj sodišče ni določilo, katera velja, niti ni določilo, kako se naj obe karti uskladita. Prav tako haaški tribunal ni določil geometrske organizacije, ki naj meritve opravi, ali vsaj nakazal, kako naj stranki v sporu takšno organizacijo določita. Končno ni jasno niti to, kdo naj bo sodnik pri določanju meje.

 

Kdo je potem tisti sodnik, ki bo sledil obeleževanju meje od točke do točke, torej od mejnika do mejnika, od tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, pa vse do zadnje kopenske točke v Piranskem zalivu (ali Savudrijski vali, kot zaliv imenujejo Hrvati)?

 

Pripomniti je potrebno, da gre pri določitvi meje za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

 

Za konec se naj posvetim še zadnjemu mejnemu kamnu v Piranskemu zalivu. Ta bi moral biti vkopan v tla ter nedvoumno določen s koordinatami. Iz tega kamna bi izhajala razmejitev na morju. Kolikor je znano, kamen ni bil vgrajen, niti ni znano, ali mu je tribunal določil koordinate, zato je tudi morska meja najverjetneje nedoločena. O stiku slovenskega morja z mednarodnim pa je tako ali tako bolje molčati, saj tribunal ni ugodil zahtevi Slovenije, ki je prav ta stik pogojevala kot najbolj bistveni del razsodbe. Slovenija je torej z razsodbo popolnoma pogorela. Razsodba je strokovno skrpucalo, nevredno mednarodnega tribunala, še manj pa honorarjev, ki so jih arbitri pokasirali. Najverjetneje pa bo prav takšen strokovni zmazek odločal, kdo bo Slovenijo zastopal v Evropskem parlamentu ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
0
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,215
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,029
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,601
04/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,684
05/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,752
06/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,270
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 903
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,168
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,488
10/
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
Uredništvo
Ogledov: 704