Komentar

Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami

Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se negotovo življenje nadaljuje. Potrtost, ki me je obhajala po lanskih (slovenskih) parlamentarnih volitvah, se zdaj stopnjuje.

13.05.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   Slovenija   Katalonija   Evropska unija   evropske volitve   Merkel   Salvini   Orban

Foto: Flickr

Veliko vprašanje je, kako se bo slovenskima podružnicama Evropske ljudske stranke obneslo distanciranje od Merklove, Junckerja in celo od Manfreda Webra, gotovo pa ne bo koristila podpora Orbanu.

Prejšnji torek je bil v predsedniški hiši sprejem ob 30. obletnici Majniške deklaracije, v sredo smo se o njej (Bavčar, Gabrič, Grdina, Hribar, Partljič, Požarnik, Školč in moja malenkost) pogovarjali na Slovenski matici, v četrtek sem odgovarjal na vprašanja novinarke Nedeljskega dnevnika o prihodnosti Evropske unije, nato pa na nacionalki gledal soočenje kandidatkov/kandidatk za poslance/poslanke Evropskega parlamenta, dogodek, ki smo si ga pred tridesetimi leti, ko smo pisali o "povezovanju v okviru prenovljene Evrope", seveda predstavljali precej bolj abstraktno. V petek, 10. maja sem v ljubljanskem Mestnem muzeju v družbi z (bivšim) predsednikom Katalonije (t.j. s prihodnjim evropskim poslancem) Carlesom Puigdemontom in dosedanjim evropskim poslancem Ivom Vajglom nenapovedano in z moje strani nepričakovano improviziral nekaj opazk o opazovanju katalonskega referendumu leta 2017. Pri tem sem kritiziral predsednika slovenske vlade in predsednika Evropske komisije Junckerja zaradi njune brezbrižnosti glede Katalonije. Zveza oz. primerjava med Majniško deklaracijo in katalonskim osamosvajanjem je na dlani.

 

Sprašujejo me, ali se je naša deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se negotovo življenje nadaljuje. Potrtost, ki me je obhajala po lanskih (slovenskih) parlamentarnih volitvah, se zdaj stopnjuje. Dnevnikovi novinarki sem povedal:

 

1. da ne bi smeli metati v isti koš vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih držav oz. strank in aktivistov v njih; 

 

2. da politiki iz zahodnih držav relativno površno ocenjujejo nove članice in ne razumejo, da so iz socializma podedovale velikanske probleme in zaostanke;

 

3. da je nizka udeležba na evropskih volitvah znak nezaupanja v Evropski parlament, ki ga ljudje pojmujejo kot nekakšno medijsko predstavo, kot "show";

 

4. da Evropejci po mojem želijo neposredno voliti svoje voditelje, ne le predstavnikov članic in strank; poslanci pač niso voditelji;

 

5. da morajo biti vse stranke, če hočejo biti uspešne, nekoliko populistične; da se Macron in zahodni analitiki ukvarjajo predvsem s problemom politike identitete, kar marsikdo bolj ali manj upravičeno prevaja z nacionalizmom;

 

6. da je politika identitete, ki gradi na čustvih, spoštovanju individualnosti, dostojanstvu … povezana s pojmovanjem demokracije; če ta ne upošteva pametnih ljudi in njihovih dosežkov (meritokracija), se - kot je povedal že Platon - sprevrže v tiranijo;

 

7. da se moramo vprašati, ali se lahko Slovenci požvižgamo na narodno identiteto, zaradi katere smo si naredili državo;

 

8. da je Majniška deklaracija anticipirala konec hladne vojne in kot takšna pomeni pobudo za narodno spravo;

 

9. da Evropska unija potrebuje več složnosti, ko gre za tekmovanje z Američani, Rusi in Kitajci; pri čemer so ZDA zavezniška država, ki je Evropi najbližja; da je Rusija nekakšna dvojna osebnost, razcepljena med Evropo in Azijo, torej bi jo morali, ne da bi zanemarili njene pretekle bolj ali manj brutalne vojaške in politične posege (npr. priključitev Krima), pridobiti na svojo stran;

 

10. da so ruski umetniki Puškin, Dostojevski, Tolstoj, Čehov, Čajkovski, Stravinski, Šostakovič, Maljevič … evropski umetniki; 

 

11. da je dejanska alternativa evropski kulturi, evropskemu načinu življenja in evropski demokraciji edino Kitajska;

 

in

 

12.  da nas je Američanov, Rusov in Evropejcev skupaj še vedno manj kot Kitajcev.

 

 

***

 

Slovenske volitve so v marsičem podobne volitvam v drugih evropskih državah:

 

1. v večini evropskih demokracij volitve oblikujejo politični sistem, ki je bodisi konservativen bodisi liberalen bodisi socialdemokratski, pogosto pa je kombinacija dveh od teh treh elementov;

2. večinoma si stranke zaradi stabilnosti in operativnosti prizadevajo oblikovati sistem, ki ima zanesljivo večinsko podporo;

3. predsednika vlade praviloma postavljajo zmagovite stranke, katerih volilni izid v večinskem sistemu znaša preko 50%, v proporcionalnem sistemu pa običajno med 20 in 35%; 

4. prednost imajo stranke, ki uživajo podporo (tradicionalnih, popularnih, tehnično in finančno dobro organiziranih) medijskih hiš; 

5. pomembno vlogo igra geografija: nekatere stranke so uspešnejše v mestih, druge na deželi, nekatere na vzhodu, druge na zahodu države; slovenska posebnost je Ljubljana, kjer živi veliko vladnih in javnih uslužbencev, ki so povezani s političnimi skupinami, ki so največ časa na oblasti; druga posebnost je nekdanja Cona B Svobodnega tržaškega oemlja, ki je bila do leta 1954 pod vojaško upravo;

6. v krajih, v katerih ima neka stranka veliko privržencev, bodo izvoljeni kandidati te stranke ne glede na imena in osebne dosežke…

 

 

Seveda se Slovenija pri volitvah in pri demokraciji tudi razlikuje od drugih evropskih držav. Volitve vse pogosteje pomenijo negotovost in presenečenje, saj se na njih pojavljajo vedno nove stranke, ki so bile na pobudo določenega ideološkega in poslovnega ozadja oz. s pomočjo močne medijske kampanje ustanovljene ad hoc:

 

1. nove stranke običajno blestijo krajši čas, njihovi rezultati pa so običajno skromni (Virantova Državljanska lista je dosegla okrog 8 %, Golobičeva Zares okrog 9 %, Šarčeva LMŠ 12 %. Nenavadno uspešna je bila na volitvah 2014 Cerarjeva SMC (34 %), vendar tega rezultata na volitvah 2018 ni ohranila, ampak je dosegla le 10 %;

2. nove stranke in novi obrazi praviloma niso dobro organizirani, nimajo dovolj odborov in podpore, kar pomeni, da so njihovi rezultati - v primerjavi s tradicionalnimi strankami (SD, SDS) - nestabilni;

3. politični sistem, ki ga ustvarjajo nove stranke, je težko definirati, je nejasen, neskladen, protisloven in nestabilen; analitiki večinoma ugotavljajo, da nove stranke in njihove povezave prejemajo usmeritve iz zunanjega, nestrankarskega oz. nadstrankarskega, prepoznavno levičarskega okolja, večinoma iz krogov nekdanje nomenklature, njenih privržencev in naslednikov;

3. kar zadeva demokracijo, se negotovo življenje, ki smo ga opazili in zavrnili že v Majniški deklaraciji, nadaljuje. 

 

 

***

 

V težavah pa niso le nove, ampak tudi uveljavljene stranke, predvsem SDS in NSi. Na televizijskem soočenju so predstavniki novih strank in stare SD (ki izvira iz Komunistične partije) vsi po vrsti zavračali desne oz. desnosredinske stranke, češ da so se njihovi šefi, ki prihajajo iz Evropske ljudske stranke (Merkel, Juncker), posebej v najnovejšem obdobju slabo obnesli. Veliko vprašanje je, kako se bo slovenskima podružnicama Evropske ljudske stranke obneslo distanciranje od Merklove, Junckerja in celo od Manfreda Webra, gotovo pa ne bo koristila podpora Orbanu, čeprav so obtožbe in nerazumevanje na račun srednje- in vzhodno-evropskih držav - kot rečeno - pogosto neupravičeni. Še manj donosna utegne biti povezava z italijanskim Salvinijem.

 

Velika pomanjkljivost nekdanjega Demosa in njegovih desnosredinskih naslednikov, tj. strank, kot so SDS, NSi in SLS, je predvsem ta, da s(m)o v prvih letih demokracije prepustili socialdemokratski prostor komunistom; deloma pa s(m)o se - zaradi zaupanja v Drnovška - prenaglili tudi s tem, da smo liberalni prostor prepustili Liberalni demokraciji. Ta uspešna in celo simpatična stranka je namreč po odhodu Drnovška in prihodu Ropa (da o Kresalovi ne govorimo) neslavno propadla, na izpraznjenem prostoru pa so se pojavili nadomestki kot Zares, SMC, LMŠ in ZAB. Kot je pisec teh vrstic nekoč razumel diplomatskega referenta nekdanje Socialno-demokratske stranke Slovenije (ki se je leta 2003 preimenovala v SDS), je stranka izgubila diplomatski boj za položaj v socialistični Internacionali, ker so imeli komunisti boljše zveze in ker je bila Internacionala očitno neodporna do njih. Pučnikova oz. Janševa socialno-demokratska stranka je leta 1996 zapustila socialistično internacionalo. Drugačne so razmere na Češkem, kjer maloštevilnim komunističnim poslancem nikoli po žametni revoluciji ni uspelo vplivati na vladno politiko, trenutno pa iz opozicije - kot slovenska Levica - podpirajo Babiševo vlado. Člani socialistične internacionale in Evropske socialistične stranke (PES) so češki socialni demokrati, komunisti pa so opazovalci v evropski Združeni levici.

 

Takšni pojavi dokazujejo, kako velike težave imajo srednje- in vzhodno-evropske članice Evropske unije, in kako neupravičeni so očitki zahodnih politikov o populizmu in nacionalizmu. V teh članicah in v Sloveniji še kar naprej vlada politika negotovosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vse najboljše ob vaši smrti, Konstantin Eduardovič Ciolkovski!
0
05.12.2020 22:53
Ciolkovski je raziskoval je bivališča v vesolju, v okolju brez gravitacije vesoljske obleke in splošne prilagoditve človeka. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.140
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.686
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.207
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.250
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.886
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.679
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.262
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.387
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.268