Komentar

Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami

Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se negotovo življenje nadaljuje. Potrtost, ki me je obhajala po lanskih (slovenskih) parlamentarnih volitvah, se zdaj stopnjuje.

13.05.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   Slovenija   Katalonija   Evropska unija   evropske volitve   Merkel   Salvini   Orban

Foto: Flickr

Veliko vprašanje je, kako se bo slovenskima podružnicama Evropske ljudske stranke obneslo distanciranje od Merklove, Junckerja in celo od Manfreda Webra, gotovo pa ne bo koristila podpora Orbanu.

Prejšnji torek je bil v predsedniški hiši sprejem ob 30. obletnici Majniške deklaracije, v sredo smo se o njej (Bavčar, Gabrič, Grdina, Hribar, Partljič, Požarnik, Školč in moja malenkost) pogovarjali na Slovenski matici, v četrtek sem odgovarjal na vprašanja novinarke Nedeljskega dnevnika o prihodnosti Evropske unije, nato pa na nacionalki gledal soočenje kandidatkov/kandidatk za poslance/poslanke Evropskega parlamenta, dogodek, ki smo si ga pred tridesetimi leti, ko smo pisali o "povezovanju v okviru prenovljene Evrope", seveda predstavljali precej bolj abstraktno. V petek, 10. maja sem v ljubljanskem Mestnem muzeju v družbi z (bivšim) predsednikom Katalonije (t.j. s prihodnjim evropskim poslancem) Carlesom Puigdemontom in dosedanjim evropskim poslancem Ivom Vajglom nenapovedano in z moje strani nepričakovano improviziral nekaj opazk o opazovanju katalonskega referendumu leta 2017. Pri tem sem kritiziral predsednika slovenske vlade in predsednika Evropske komisije Junckerja zaradi njune brezbrižnosti glede Katalonije. Zveza oz. primerjava med Majniško deklaracijo in katalonskim osamosvajanjem je na dlani.

 

Sprašujejo me, ali se je naša deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se negotovo življenje nadaljuje. Potrtost, ki me je obhajala po lanskih (slovenskih) parlamentarnih volitvah, se zdaj stopnjuje. Dnevnikovi novinarki sem povedal:

 

1. da ne bi smeli metati v isti koš vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih držav oz. strank in aktivistov v njih; 

 

2. da politiki iz zahodnih držav relativno površno ocenjujejo nove članice in ne razumejo, da so iz socializma podedovale velikanske probleme in zaostanke;

 

3. da je nizka udeležba na evropskih volitvah znak nezaupanja v Evropski parlament, ki ga ljudje pojmujejo kot nekakšno medijsko predstavo, kot "show";

 

4. da Evropejci po mojem želijo neposredno voliti svoje voditelje, ne le predstavnikov članic in strank; poslanci pač niso voditelji;

 

5. da morajo biti vse stranke, če hočejo biti uspešne, nekoliko populistične; da se Macron in zahodni analitiki ukvarjajo predvsem s problemom politike identitete, kar marsikdo bolj ali manj upravičeno prevaja z nacionalizmom;

 

6. da je politika identitete, ki gradi na čustvih, spoštovanju individualnosti, dostojanstvu … povezana s pojmovanjem demokracije; če ta ne upošteva pametnih ljudi in njihovih dosežkov (meritokracija), se - kot je povedal že Platon - sprevrže v tiranijo;

 

7. da se moramo vprašati, ali se lahko Slovenci požvižgamo na narodno identiteto, zaradi katere smo si naredili državo;

 

8. da je Majniška deklaracija anticipirala konec hladne vojne in kot takšna pomeni pobudo za narodno spravo;

 

9. da Evropska unija potrebuje več složnosti, ko gre za tekmovanje z Američani, Rusi in Kitajci; pri čemer so ZDA zavezniška država, ki je Evropi najbližja; da je Rusija nekakšna dvojna osebnost, razcepljena med Evropo in Azijo, torej bi jo morali, ne da bi zanemarili njene pretekle bolj ali manj brutalne vojaške in politične posege (npr. priključitev Krima), pridobiti na svojo stran;

 

10. da so ruski umetniki Puškin, Dostojevski, Tolstoj, Čehov, Čajkovski, Stravinski, Šostakovič, Maljevič … evropski umetniki; 

 

11. da je dejanska alternativa evropski kulturi, evropskemu načinu življenja in evropski demokraciji edino Kitajska;

 

in

 

12.  da nas je Američanov, Rusov in Evropejcev skupaj še vedno manj kot Kitajcev.

 

 

***

 

Slovenske volitve so v marsičem podobne volitvam v drugih evropskih državah:

 

1. v večini evropskih demokracij volitve oblikujejo politični sistem, ki je bodisi konservativen bodisi liberalen bodisi socialdemokratski, pogosto pa je kombinacija dveh od teh treh elementov;

2. večinoma si stranke zaradi stabilnosti in operativnosti prizadevajo oblikovati sistem, ki ima zanesljivo večinsko podporo;

3. predsednika vlade praviloma postavljajo zmagovite stranke, katerih volilni izid v večinskem sistemu znaša preko 50%, v proporcionalnem sistemu pa običajno med 20 in 35%; 

4. prednost imajo stranke, ki uživajo podporo (tradicionalnih, popularnih, tehnično in finančno dobro organiziranih) medijskih hiš; 

5. pomembno vlogo igra geografija: nekatere stranke so uspešnejše v mestih, druge na deželi, nekatere na vzhodu, druge na zahodu države; slovenska posebnost je Ljubljana, kjer živi veliko vladnih in javnih uslužbencev, ki so povezani s političnimi skupinami, ki so največ časa na oblasti; druga posebnost je nekdanja Cona B Svobodnega tržaškega oemlja, ki je bila do leta 1954 pod vojaško upravo;

6. v krajih, v katerih ima neka stranka veliko privržencev, bodo izvoljeni kandidati te stranke ne glede na imena in osebne dosežke…

 

 

Seveda se Slovenija pri volitvah in pri demokraciji tudi razlikuje od drugih evropskih držav. Volitve vse pogosteje pomenijo negotovost in presenečenje, saj se na njih pojavljajo vedno nove stranke, ki so bile na pobudo določenega ideološkega in poslovnega ozadja oz. s pomočjo močne medijske kampanje ustanovljene ad hoc:

 

1. nove stranke običajno blestijo krajši čas, njihovi rezultati pa so običajno skromni (Virantova Državljanska lista je dosegla okrog 8 %, Golobičeva Zares okrog 9 %, Šarčeva LMŠ 12 %. Nenavadno uspešna je bila na volitvah 2014 Cerarjeva SMC (34 %), vendar tega rezultata na volitvah 2018 ni ohranila, ampak je dosegla le 10 %;

2. nove stranke in novi obrazi praviloma niso dobro organizirani, nimajo dovolj odborov in podpore, kar pomeni, da so njihovi rezultati - v primerjavi s tradicionalnimi strankami (SD, SDS) - nestabilni;

3. politični sistem, ki ga ustvarjajo nove stranke, je težko definirati, je nejasen, neskladen, protisloven in nestabilen; analitiki večinoma ugotavljajo, da nove stranke in njihove povezave prejemajo usmeritve iz zunanjega, nestrankarskega oz. nadstrankarskega, prepoznavno levičarskega okolja, večinoma iz krogov nekdanje nomenklature, njenih privržencev in naslednikov;

3. kar zadeva demokracijo, se negotovo življenje, ki smo ga opazili in zavrnili že v Majniški deklaraciji, nadaljuje. 

 

 

***

 

V težavah pa niso le nove, ampak tudi uveljavljene stranke, predvsem SDS in NSi. Na televizijskem soočenju so predstavniki novih strank in stare SD (ki izvira iz Komunistične partije) vsi po vrsti zavračali desne oz. desnosredinske stranke, češ da so se njihovi šefi, ki prihajajo iz Evropske ljudske stranke (Merkel, Juncker), posebej v najnovejšem obdobju slabo obnesli. Veliko vprašanje je, kako se bo slovenskima podružnicama Evropske ljudske stranke obneslo distanciranje od Merklove, Junckerja in celo od Manfreda Webra, gotovo pa ne bo koristila podpora Orbanu, čeprav so obtožbe in nerazumevanje na račun srednje- in vzhodno-evropskih držav - kot rečeno - pogosto neupravičeni. Še manj donosna utegne biti povezava z italijanskim Salvinijem.

 

Velika pomanjkljivost nekdanjega Demosa in njegovih desnosredinskih naslednikov, tj. strank, kot so SDS, NSi in SLS, je predvsem ta, da s(m)o v prvih letih demokracije prepustili socialdemokratski prostor komunistom; deloma pa s(m)o se - zaradi zaupanja v Drnovška - prenaglili tudi s tem, da smo liberalni prostor prepustili Liberalni demokraciji. Ta uspešna in celo simpatična stranka je namreč po odhodu Drnovška in prihodu Ropa (da o Kresalovi ne govorimo) neslavno propadla, na izpraznjenem prostoru pa so se pojavili nadomestki kot Zares, SMC, LMŠ in ZAB. Kot je pisec teh vrstic nekoč razumel diplomatskega referenta nekdanje Socialno-demokratske stranke Slovenije (ki se je leta 2003 preimenovala v SDS), je stranka izgubila diplomatski boj za položaj v socialistični Internacionali, ker so imeli komunisti boljše zveze in ker je bila Internacionala očitno neodporna do njih. Pučnikova oz. Janševa socialno-demokratska stranka je leta 1996 zapustila socialistično internacionalo. Drugačne so razmere na Češkem, kjer maloštevilnim komunističnim poslancem nikoli po žametni revoluciji ni uspelo vplivati na vladno politiko, trenutno pa iz opozicije - kot slovenska Levica - podpirajo Babiševo vlado. Člani socialistične internacionale in Evropske socialistične stranke (PES) so češki socialni demokrati, komunisti pa so opazovalci v evropski Združeni levici.

 

Takšni pojavi dokazujejo, kako velike težave imajo srednje- in vzhodno-evropske članice Evropske unije, in kako neupravičeni so očitki zahodnih politikov o populizmu in nacionalizmu. V teh članicah in v Sloveniji še kar naprej vlada politika negotovosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
3
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083