Komentar

Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami

Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se negotovo življenje nadaljuje. Potrtost, ki me je obhajala po lanskih (slovenskih) parlamentarnih volitvah, se zdaj stopnjuje.

13.05.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   Slovenija   Katalonija   Evropska unija   evropske volitve   Merkel   Salvini   Orban

Foto: Flickr

Veliko vprašanje je, kako se bo slovenskima podružnicama Evropske ljudske stranke obneslo distanciranje od Merklove, Junckerja in celo od Manfreda Webra, gotovo pa ne bo koristila podpora Orbanu.

Prejšnji torek je bil v predsedniški hiši sprejem ob 30. obletnici Majniške deklaracije, v sredo smo se o njej (Bavčar, Gabrič, Grdina, Hribar, Partljič, Požarnik, Školč in moja malenkost) pogovarjali na Slovenski matici, v četrtek sem odgovarjal na vprašanja novinarke Nedeljskega dnevnika o prihodnosti Evropske unije, nato pa na nacionalki gledal soočenje kandidatkov/kandidatk za poslance/poslanke Evropskega parlamenta, dogodek, ki smo si ga pred tridesetimi leti, ko smo pisali o "povezovanju v okviru prenovljene Evrope", seveda predstavljali precej bolj abstraktno. V petek, 10. maja sem v ljubljanskem Mestnem muzeju v družbi z (bivšim) predsednikom Katalonije (t.j. s prihodnjim evropskim poslancem) Carlesom Puigdemontom in dosedanjim evropskim poslancem Ivom Vajglom nenapovedano in z moje strani nepričakovano improviziral nekaj opazk o opazovanju katalonskega referendumu leta 2017. Pri tem sem kritiziral predsednika slovenske vlade in predsednika Evropske komisije Junckerja zaradi njune brezbrižnosti glede Katalonije. Zveza oz. primerjava med Majniško deklaracijo in katalonskim osamosvajanjem je na dlani.

 

Sprašujejo me, ali se je naša deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se negotovo življenje nadaljuje. Potrtost, ki me je obhajala po lanskih (slovenskih) parlamentarnih volitvah, se zdaj stopnjuje. Dnevnikovi novinarki sem povedal:

 

1. da ne bi smeli metati v isti koš vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih držav oz. strank in aktivistov v njih; 

 

2. da politiki iz zahodnih držav relativno površno ocenjujejo nove članice in ne razumejo, da so iz socializma podedovale velikanske probleme in zaostanke;

 

3. da je nizka udeležba na evropskih volitvah znak nezaupanja v Evropski parlament, ki ga ljudje pojmujejo kot nekakšno medijsko predstavo, kot "show";

 

4. da Evropejci po mojem želijo neposredno voliti svoje voditelje, ne le predstavnikov članic in strank; poslanci pač niso voditelji;

 

5. da morajo biti vse stranke, če hočejo biti uspešne, nekoliko populistične; da se Macron in zahodni analitiki ukvarjajo predvsem s problemom politike identitete, kar marsikdo bolj ali manj upravičeno prevaja z nacionalizmom;

 

6. da je politika identitete, ki gradi na čustvih, spoštovanju individualnosti, dostojanstvu … povezana s pojmovanjem demokracije; če ta ne upošteva pametnih ljudi in njihovih dosežkov (meritokracija), se - kot je povedal že Platon - sprevrže v tiranijo;

 

7. da se moramo vprašati, ali se lahko Slovenci požvižgamo na narodno identiteto, zaradi katere smo si naredili državo;

 

8. da je Majniška deklaracija anticipirala konec hladne vojne in kot takšna pomeni pobudo za narodno spravo;

 

9. da Evropska unija potrebuje več složnosti, ko gre za tekmovanje z Američani, Rusi in Kitajci; pri čemer so ZDA zavezniška država, ki je Evropi najbližja; da je Rusija nekakšna dvojna osebnost, razcepljena med Evropo in Azijo, torej bi jo morali, ne da bi zanemarili njene pretekle bolj ali manj brutalne vojaške in politične posege (npr. priključitev Krima), pridobiti na svojo stran;

 

10. da so ruski umetniki Puškin, Dostojevski, Tolstoj, Čehov, Čajkovski, Stravinski, Šostakovič, Maljevič … evropski umetniki; 

 

11. da je dejanska alternativa evropski kulturi, evropskemu načinu življenja in evropski demokraciji edino Kitajska;

 

in

 

12.  da nas je Američanov, Rusov in Evropejcev skupaj še vedno manj kot Kitajcev.

 

 

***

 

Slovenske volitve so v marsičem podobne volitvam v drugih evropskih državah:

 

1. v večini evropskih demokracij volitve oblikujejo politični sistem, ki je bodisi konservativen bodisi liberalen bodisi socialdemokratski, pogosto pa je kombinacija dveh od teh treh elementov;

2. večinoma si stranke zaradi stabilnosti in operativnosti prizadevajo oblikovati sistem, ki ima zanesljivo večinsko podporo;

3. predsednika vlade praviloma postavljajo zmagovite stranke, katerih volilni izid v večinskem sistemu znaša preko 50%, v proporcionalnem sistemu pa običajno med 20 in 35%; 

4. prednost imajo stranke, ki uživajo podporo (tradicionalnih, popularnih, tehnično in finančno dobro organiziranih) medijskih hiš; 

5. pomembno vlogo igra geografija: nekatere stranke so uspešnejše v mestih, druge na deželi, nekatere na vzhodu, druge na zahodu države; slovenska posebnost je Ljubljana, kjer živi veliko vladnih in javnih uslužbencev, ki so povezani s političnimi skupinami, ki so največ časa na oblasti; druga posebnost je nekdanja Cona B Svobodnega tržaškega oemlja, ki je bila do leta 1954 pod vojaško upravo;

6. v krajih, v katerih ima neka stranka veliko privržencev, bodo izvoljeni kandidati te stranke ne glede na imena in osebne dosežke…

 

 

Seveda se Slovenija pri volitvah in pri demokraciji tudi razlikuje od drugih evropskih držav. Volitve vse pogosteje pomenijo negotovost in presenečenje, saj se na njih pojavljajo vedno nove stranke, ki so bile na pobudo določenega ideološkega in poslovnega ozadja oz. s pomočjo močne medijske kampanje ustanovljene ad hoc:

 

1. nove stranke običajno blestijo krajši čas, njihovi rezultati pa so običajno skromni (Virantova Državljanska lista je dosegla okrog 8 %, Golobičeva Zares okrog 9 %, Šarčeva LMŠ 12 %. Nenavadno uspešna je bila na volitvah 2014 Cerarjeva SMC (34 %), vendar tega rezultata na volitvah 2018 ni ohranila, ampak je dosegla le 10 %;

2. nove stranke in novi obrazi praviloma niso dobro organizirani, nimajo dovolj odborov in podpore, kar pomeni, da so njihovi rezultati - v primerjavi s tradicionalnimi strankami (SD, SDS) - nestabilni;

3. politični sistem, ki ga ustvarjajo nove stranke, je težko definirati, je nejasen, neskladen, protisloven in nestabilen; analitiki večinoma ugotavljajo, da nove stranke in njihove povezave prejemajo usmeritve iz zunanjega, nestrankarskega oz. nadstrankarskega, prepoznavno levičarskega okolja, večinoma iz krogov nekdanje nomenklature, njenih privržencev in naslednikov;

3. kar zadeva demokracijo, se negotovo življenje, ki smo ga opazili in zavrnili že v Majniški deklaraciji, nadaljuje. 

 

 

***

 

V težavah pa niso le nove, ampak tudi uveljavljene stranke, predvsem SDS in NSi. Na televizijskem soočenju so predstavniki novih strank in stare SD (ki izvira iz Komunistične partije) vsi po vrsti zavračali desne oz. desnosredinske stranke, češ da so se njihovi šefi, ki prihajajo iz Evropske ljudske stranke (Merkel, Juncker), posebej v najnovejšem obdobju slabo obnesli. Veliko vprašanje je, kako se bo slovenskima podružnicama Evropske ljudske stranke obneslo distanciranje od Merklove, Junckerja in celo od Manfreda Webra, gotovo pa ne bo koristila podpora Orbanu, čeprav so obtožbe in nerazumevanje na račun srednje- in vzhodno-evropskih držav - kot rečeno - pogosto neupravičeni. Še manj donosna utegne biti povezava z italijanskim Salvinijem.

 

Velika pomanjkljivost nekdanjega Demosa in njegovih desnosredinskih naslednikov, tj. strank, kot so SDS, NSi in SLS, je predvsem ta, da s(m)o v prvih letih demokracije prepustili socialdemokratski prostor komunistom; deloma pa s(m)o se - zaradi zaupanja v Drnovška - prenaglili tudi s tem, da smo liberalni prostor prepustili Liberalni demokraciji. Ta uspešna in celo simpatična stranka je namreč po odhodu Drnovška in prihodu Ropa (da o Kresalovi ne govorimo) neslavno propadla, na izpraznjenem prostoru pa so se pojavili nadomestki kot Zares, SMC, LMŠ in ZAB. Kot je pisec teh vrstic nekoč razumel diplomatskega referenta nekdanje Socialno-demokratske stranke Slovenije (ki se je leta 2003 preimenovala v SDS), je stranka izgubila diplomatski boj za položaj v socialistični Internacionali, ker so imeli komunisti boljše zveze in ker je bila Internacionala očitno neodporna do njih. Pučnikova oz. Janševa socialno-demokratska stranka je leta 1996 zapustila socialistično internacionalo. Drugačne so razmere na Češkem, kjer maloštevilnim komunističnim poslancem nikoli po žametni revoluciji ni uspelo vplivati na vladno politiko, trenutno pa iz opozicije - kot slovenska Levica - podpirajo Babiševo vlado. Člani socialistične internacionale in Evropske socialistične stranke (PES) so češki socialni demokrati, komunisti pa so opazovalci v evropski Združeni levici.

 

Takšni pojavi dokazujejo, kako velike težave imajo srednje- in vzhodno-evropske članice Evropske unije, in kako neupravičeni so očitki zahodnih politikov o populizmu in nacionalizmu. V teh članicah in v Sloveniji še kar naprej vlada politika negotovosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779