Opazili smo

Gianni De Michelis (1940-2019)

Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak "disko"; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

14.05.2019 14:21
Ključne besede:   Gianni De Michelis   Benetke   osamosvojitev   Rim   Slovenija   Milan Kučan   priznanje   EGS   Milošević   Tuđman

De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla.

V soboto, 11. maja okrog poldneva mi je tržaški prijatelj Bojan Brezigar poslal sporočilo, da je umrl Gianni De Michelis. Takšnih sporočil je zadnja leta vedno več in sem se jih - kar je skoraj bogokletna misel - skoraj navadil. Ko je leta 2015 umrl Andrej Inkret, je Drago Jančar na pogrebu rekel: Zdaj sekajo že v našem gozdu. Leta 2016 je umrl Hans-Dietrich Genscher, naslednje leto Alois Mock, vmes in potem pa še drugi prijatelji, znanci in nekatere neizogibne osebnosti. Umrli so Dušan Pirjevec (1977), Marjan Rožanc (1990), Jože Pučnik (2003), Rudi Šeligo (2004), Janez Drnovšek (2007), Tone Pavček (2011), France Bučar (2015), Ciril Zlobec (2018), Andrej Capuder (2018)… In kar je najhuje: umrli so sošolci, sošolke, kolegi in kolegice (Janez Janež, Bernarda Zupančič, Maja Šorli, Zoja Skušek …).

 

Če se vrnem k De Michelisu. Prvič sem govoril z njim julija 1990 na srečanju intelektualcev držav Pentagonale v Benetkah. Pentagonala je bila De Michelisov izum, njena članica je bila Jugoslavija, vendar je izumitelj - po vsem videzu - hotel pritegniti tudi Slovenijo oz. njenega zunanjega ministra, ki takrat seveda še ni bil zaresni zunanji minister zaresne države. Pritožil sem se, ker je uradni jezik konference bila samo srbohrvaščina, De Michelis pa je pritožno hladnokrvno sprejel in rekel, da ni problema. Pohvalil je slovensko demokracijo in nekako predlagal, da jo izvozimo v Srbijo. Drugič sva se (pod budnim očesom Milana Kučana) srečala decembra istega leta ob otvoritvi novega generalnega konzulata. Govor je bil o plebiscitu in njegovem uresničevanju. De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla. De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak “disko”; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

 

Potem smo imeli vojno. Ko me je ob novici, ki jo je razširil Kacin, da se iz Srbije valijo tanki proti Sloveniji, zgrabila panika, sem poklical v Rim. Pozneje mi je minister pripovedoval, da je panika zgrabila tudi njega, vendar se ga umirili vojaški strokovnjaki, ki so povedali, da tankov za tako razdaljo ne uporablja nihče. Nato je De Michelis pomiril mene. Sledila sta dva sestanka s Trojko Evropske unije v Zagrebu. Lokacija je bila všeč Tuđmanu, v Ljubljani pa evropski avion zaradi jugoslovanske okupacije letališča tako ali tako ni mogel pristati. Trojka, ki so jo zadnji dan junija sestavljali De Michelis, Jacques Poos in Hans Van de Broek, se je čez vsako mero spodobnosti zadržala v Beogradu, torej se je sestanek, ki sva se ga udeležila predsednik Kučan in jaz, začel po polnoči. Zagreb je bil tiste dni še ves poletno razigran in bučen, saj tam vojne ni bilo. Čakali smo v Banskih dvorih. Sestanek je bil kljub utrujenosti udeležencev zanimiv. V glavnem so Evropejci zahtevali, da Slovenija prekliče osamosvojitev, kar se ni zgodilo. Trojka je vseeno napovedala poziv Jugoslovanom, naj nehajo z napadi. Ko se je danilo, mi je De Michelis zaupljivo rekel, da neodvisnost Slovenije ni problem, drugače pa je pri Hrvaški. Prvega julija smo se sestali še enkrat, tokrat v spremenjeni zasedbi, ker se je z začetkom drugega semestra italijanski mandat končal; začel pa se je portugalski. Čakanje je bilo daljše kot prvikrat. Opolnoči so  bili Evropejci še vedno na večerji z Miloševićem. Morda Markovićem? Tuđmana sem prosil, če lahko uporabim katero od spalnic v Banskih dvorih, Kučan je rekel, da bo zaspal v naslanjaču, glede Kacina, ki se nama je pridružil, pa se ne spominjam. Jaz sem skratka sladko zaspal in bil ob štirih zjutraj (2. julija), ko se je začel sestanek, v boljši formi. Sicer me je vsako uro zbudilo udarjanje stražarjev s puškinimi kopiti ob tlak pred palačo. Tokrat smo bili odločnejši: Slovenija ne bo naredila nobenega koraka nazaj, lahko le zaustavi osamosvojitvene procese na točki, do katere so prišli. Kučan je tudi primerno diplomatsko povedal, da imamo v Sloveniji demokracijo in da mora o vsem odločiti parlament.

 

Januarja, tik pred veljavnostjo evropskega priznanja, nas je hotel De Michelis izsiljevati s t.i. Trilateralno pogodbo, ki bi pomenila ukinitev slovensko-hrvaške meje za člane italijanske manjšine. Hrvati so to sprejeli, ljubljanski parlament pa se je pri stvari zelo razvnel in zavrnil italijanski predlog. Italija nas je potem vseeno priznala. Kot mi je povedal Genscher, je imel De Michelis precej zaslug za uspeh sestanka zunanjih ministrov 16. decembra 1991. Bil je avtor domislice, da Slovenije in Hrvaške ne bi priznali tisto leto, ampak čez en mesec, 15. januarja 1992. Ko sem  Genscherju potožil, da so nas že spet odložili, je v smehu povedal, da je lepota sklepa v tem, da se ministri pred 15. januarjem ne bodo še enkrat sestajali, ampak, da bo decembrski sklep januarja preprosto stopil v veljavo. Tako se je tudi zgodilo. De Michelisa (in Genscherja) imam na sumu, da sta od blizu spremljala dogajanje v Moskvi, kjer je za božič 1991 prišlo do razpada Sovjetske zveze. Priznanje Slovenije in Hrvaške, torej razpad Jugoslavije ne bi bil povod za razpad Sovjetske zveze, temveč bi bila - obratno - Moskva odgovorna za razpad Jugoslavije.

 

Po priznanju sem bil večkrat v Rimu, ki se ga spominjam predvsem po vratolomnih vožnjah modrih limuzin Farnesine. De Michelis je bil vsakokrat ljubezniv gostitelj. Ko sem ga leto ali dve nazaj srečal na neki konferenci v Rimu, je bil vidno shujšan in počasnejših gibov. Rekel mi je, da ima v Sloveniji samo dva prijatelja: Milana Kučana in mene.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
In memoriam Breda Kralj (1966-2019)
0
04.11.2019 09:33
Vse v Bredinem življenju je bilo prepletno z nežno ironijo: luna molči in smrt jo objema. V vse, v popolnoma vse, je vtkala ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Miodrag Kostić je dal Krisu na razpolago svoje zasebno letalo
5
01.11.2019 00:15
Čez nekaj dni, predvidoma v sredo, bo zgodba o Krisu dobila srečen konec, kajti 19-mesečni fantek bo odpotoval v Kalifornijo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji
17
30.09.2019 14:00
Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
Jamnik proti Kostiću: Totalna medijska vojna
1
20.03.2019 00:00
Pred vrati je dolgo pričakovani razplet okoli prodaje Abanke. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče danes. Zadeva je hudo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kdo vse se igra z energetiko in obnovljivimi viri energije
3
11.02.2019 11:47
Naša država je že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deležaobnovljivih virov energije(OVE) v energetski bilanci, pri ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dosje Thermana: Zdravilišče, ki je simptom tranzicijske Slovenije
1
27.11.2018 10:19
Sporni dogodki v zvezi s toplicami Thermana, ki se te dni obravnavajo na sodišču, in ki so predmet kriminalističnih preiskav, so ... Več.
Piše: Uredništvo
29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva
1
09.11.2018 13:31
Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,172
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,105
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,817
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,254
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,007
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,370
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566