Opazili smo

Gianni De Michelis (1940-2019)

Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak "disko"; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

14.05.2019 14:21
Ključne besede:   Gianni De Michelis   Benetke   osamosvojitev   Rim   Slovenija   Milan Kučan   priznanje   EGS   Milošević   Tuđman

De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla.

V soboto, 11. maja okrog poldneva mi je tržaški prijatelj Bojan Brezigar poslal sporočilo, da je umrl Gianni De Michelis. Takšnih sporočil je zadnja leta vedno več in sem se jih - kar je skoraj bogokletna misel - skoraj navadil. Ko je leta 2015 umrl Andrej Inkret, je Drago Jančar na pogrebu rekel: Zdaj sekajo že v našem gozdu. Leta 2016 je umrl Hans-Dietrich Genscher, naslednje leto Alois Mock, vmes in potem pa še drugi prijatelji, znanci in nekatere neizogibne osebnosti. Umrli so Dušan Pirjevec (1977), Marjan Rožanc (1990), Jože Pučnik (2003), Rudi Šeligo (2004), Janez Drnovšek (2007), Tone Pavček (2011), France Bučar (2015), Ciril Zlobec (2018), Andrej Capuder (2018)… In kar je najhuje: umrli so sošolci, sošolke, kolegi in kolegice (Janez Janež, Bernarda Zupančič, Maja Šorli, Zoja Skušek …).

 

Če se vrnem k De Michelisu. Prvič sem govoril z njim julija 1990 na srečanju intelektualcev držav Pentagonale v Benetkah. Pentagonala je bila De Michelisov izum, njena članica je bila Jugoslavija, vendar je izumitelj - po vsem videzu - hotel pritegniti tudi Slovenijo oz. njenega zunanjega ministra, ki takrat seveda še ni bil zaresni zunanji minister zaresne države. Pritožil sem se, ker je uradni jezik konference bila samo srbohrvaščina, De Michelis pa je pritožno hladnokrvno sprejel in rekel, da ni problema. Pohvalil je slovensko demokracijo in nekako predlagal, da jo izvozimo v Srbijo. Drugič sva se (pod budnim očesom Milana Kučana) srečala decembra istega leta ob otvoritvi novega generalnega konzulata. Govor je bil o plebiscitu in njegovem uresničevanju. De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla. De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak “disko”; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

 

Potem smo imeli vojno. Ko me je ob novici, ki jo je razširil Kacin, da se iz Srbije valijo tanki proti Sloveniji, zgrabila panika, sem poklical v Rim. Pozneje mi je minister pripovedoval, da je panika zgrabila tudi njega, vendar se ga umirili vojaški strokovnjaki, ki so povedali, da tankov za tako razdaljo ne uporablja nihče. Nato je De Michelis pomiril mene. Sledila sta dva sestanka s Trojko Evropske unije v Zagrebu. Lokacija je bila všeč Tuđmanu, v Ljubljani pa evropski avion zaradi jugoslovanske okupacije letališča tako ali tako ni mogel pristati. Trojka, ki so jo zadnji dan junija sestavljali De Michelis, Jacques Poos in Hans Van de Broek, se je čez vsako mero spodobnosti zadržala v Beogradu, torej se je sestanek, ki sva se ga udeležila predsednik Kučan in jaz, začel po polnoči. Zagreb je bil tiste dni še ves poletno razigran in bučen, saj tam vojne ni bilo. Čakali smo v Banskih dvorih. Sestanek je bil kljub utrujenosti udeležencev zanimiv. V glavnem so Evropejci zahtevali, da Slovenija prekliče osamosvojitev, kar se ni zgodilo. Trojka je vseeno napovedala poziv Jugoslovanom, naj nehajo z napadi. Ko se je danilo, mi je De Michelis zaupljivo rekel, da neodvisnost Slovenije ni problem, drugače pa je pri Hrvaški. Prvega julija smo se sestali še enkrat, tokrat v spremenjeni zasedbi, ker se je z začetkom drugega semestra italijanski mandat končal; začel pa se je portugalski. Čakanje je bilo daljše kot prvikrat. Opolnoči so  bili Evropejci še vedno na večerji z Miloševićem. Morda Markovićem? Tuđmana sem prosil, če lahko uporabim katero od spalnic v Banskih dvorih, Kučan je rekel, da bo zaspal v naslanjaču, glede Kacina, ki se nama je pridružil, pa se ne spominjam. Jaz sem skratka sladko zaspal in bil ob štirih zjutraj (2. julija), ko se je začel sestanek, v boljši formi. Sicer me je vsako uro zbudilo udarjanje stražarjev s puškinimi kopiti ob tlak pred palačo. Tokrat smo bili odločnejši: Slovenija ne bo naredila nobenega koraka nazaj, lahko le zaustavi osamosvojitvene procese na točki, do katere so prišli. Kučan je tudi primerno diplomatsko povedal, da imamo v Sloveniji demokracijo in da mora o vsem odločiti parlament.

 

Januarja, tik pred veljavnostjo evropskega priznanja, nas je hotel De Michelis izsiljevati s t.i. Trilateralno pogodbo, ki bi pomenila ukinitev slovensko-hrvaške meje za člane italijanske manjšine. Hrvati so to sprejeli, ljubljanski parlament pa se je pri stvari zelo razvnel in zavrnil italijanski predlog. Italija nas je potem vseeno priznala. Kot mi je povedal Genscher, je imel De Michelis precej zaslug za uspeh sestanka zunanjih ministrov 16. decembra 1991. Bil je avtor domislice, da Slovenije in Hrvaške ne bi priznali tisto leto, ampak čez en mesec, 15. januarja 1992. Ko sem  Genscherju potožil, da so nas že spet odložili, je v smehu povedal, da je lepota sklepa v tem, da se ministri pred 15. januarjem ne bodo še enkrat sestajali, ampak, da bo decembrski sklep januarja preprosto stopil v veljavo. Tako se je tudi zgodilo. De Michelisa (in Genscherja) imam na sumu, da sta od blizu spremljala dogajanje v Moskvi, kjer je za božič 1991 prišlo do razpada Sovjetske zveze. Priznanje Slovenije in Hrvaške, torej razpad Jugoslavije ne bi bil povod za razpad Sovjetske zveze, temveč bi bila - obratno - Moskva odgovorna za razpad Jugoslavije.

 

Po priznanju sem bil večkrat v Rimu, ki se ga spominjam predvsem po vratolomnih vožnjah modrih limuzin Farnesine. De Michelis je bil vsakokrat ljubezniv gostitelj. Ko sem ga leto ali dve nazaj srečal na neki konferenci v Rimu, je bil vidno shujšan in počasnejših gibov. Rekel mi je, da ima v Sloveniji samo dva prijatelja: Milana Kučana in mene.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
Kordiš spet strelja kozle, oprostite, tokrat zdravnike zasebnike
18
13.10.2020 20:00
Nad izjavo poslanca stranke Levica Mihe Kordiša, ki je zasebne zdravnike označil za mazače, so se ostro odzvali v skupini ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.735
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.286
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.407
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 902
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 486
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 962