Opazili smo

Gianni De Michelis (1940-2019)

Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak "disko"; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

14.05.2019 14:21
Ključne besede:   Gianni De Michelis   Benetke   osamosvojitev   Rim   Slovenija   Milan Kučan   priznanje   EGS   Milošević   Tuđman

De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla.

V soboto, 11. maja okrog poldneva mi je tržaški prijatelj Bojan Brezigar poslal sporočilo, da je umrl Gianni De Michelis. Takšnih sporočil je zadnja leta vedno več in sem se jih - kar je skoraj bogokletna misel - skoraj navadil. Ko je leta 2015 umrl Andrej Inkret, je Drago Jančar na pogrebu rekel: Zdaj sekajo že v našem gozdu. Leta 2016 je umrl Hans-Dietrich Genscher, naslednje leto Alois Mock, vmes in potem pa še drugi prijatelji, znanci in nekatere neizogibne osebnosti. Umrli so Dušan Pirjevec (1977), Marjan Rožanc (1990), Jože Pučnik (2003), Rudi Šeligo (2004), Janez Drnovšek (2007), Tone Pavček (2011), France Bučar (2015), Ciril Zlobec (2018), Andrej Capuder (2018)… In kar je najhuje: umrli so sošolci, sošolke, kolegi in kolegice (Janez Janež, Bernarda Zupančič, Maja Šorli, Zoja Skušek …).

 

Če se vrnem k De Michelisu. Prvič sem govoril z njim julija 1990 na srečanju intelektualcev držav Pentagonale v Benetkah. Pentagonala je bila De Michelisov izum, njena članica je bila Jugoslavija, vendar je izumitelj - po vsem videzu - hotel pritegniti tudi Slovenijo oz. njenega zunanjega ministra, ki takrat seveda še ni bil zaresni zunanji minister zaresne države. Pritožil sem se, ker je uradni jezik konference bila samo srbohrvaščina, De Michelis pa je pritožno hladnokrvno sprejel in rekel, da ni problema. Pohvalil je slovensko demokracijo in nekako predlagal, da jo izvozimo v Srbijo. Drugič sva se (pod budnim očesom Milana Kučana) srečala decembra istega leta ob otvoritvi novega generalnega konzulata. Govor je bil o plebiscitu in njegovem uresničevanju. De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla. De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak “disko”; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

 

Potem smo imeli vojno. Ko me je ob novici, ki jo je razširil Kacin, da se iz Srbije valijo tanki proti Sloveniji, zgrabila panika, sem poklical v Rim. Pozneje mi je minister pripovedoval, da je panika zgrabila tudi njega, vendar se ga umirili vojaški strokovnjaki, ki so povedali, da tankov za tako razdaljo ne uporablja nihče. Nato je De Michelis pomiril mene. Sledila sta dva sestanka s Trojko Evropske unije v Zagrebu. Lokacija je bila všeč Tuđmanu, v Ljubljani pa evropski avion zaradi jugoslovanske okupacije letališča tako ali tako ni mogel pristati. Trojka, ki so jo zadnji dan junija sestavljali De Michelis, Jacques Poos in Hans Van de Broek, se je čez vsako mero spodobnosti zadržala v Beogradu, torej se je sestanek, ki sva se ga udeležila predsednik Kučan in jaz, začel po polnoči. Zagreb je bil tiste dni še ves poletno razigran in bučen, saj tam vojne ni bilo. Čakali smo v Banskih dvorih. Sestanek je bil kljub utrujenosti udeležencev zanimiv. V glavnem so Evropejci zahtevali, da Slovenija prekliče osamosvojitev, kar se ni zgodilo. Trojka je vseeno napovedala poziv Jugoslovanom, naj nehajo z napadi. Ko se je danilo, mi je De Michelis zaupljivo rekel, da neodvisnost Slovenije ni problem, drugače pa je pri Hrvaški. Prvega julija smo se sestali še enkrat, tokrat v spremenjeni zasedbi, ker se je z začetkom drugega semestra italijanski mandat končal; začel pa se je portugalski. Čakanje je bilo daljše kot prvikrat. Opolnoči so  bili Evropejci še vedno na večerji z Miloševićem. Morda Markovićem? Tuđmana sem prosil, če lahko uporabim katero od spalnic v Banskih dvorih, Kučan je rekel, da bo zaspal v naslanjaču, glede Kacina, ki se nama je pridružil, pa se ne spominjam. Jaz sem skratka sladko zaspal in bil ob štirih zjutraj (2. julija), ko se je začel sestanek, v boljši formi. Sicer me je vsako uro zbudilo udarjanje stražarjev s puškinimi kopiti ob tlak pred palačo. Tokrat smo bili odločnejši: Slovenija ne bo naredila nobenega koraka nazaj, lahko le zaustavi osamosvojitvene procese na točki, do katere so prišli. Kučan je tudi primerno diplomatsko povedal, da imamo v Sloveniji demokracijo in da mora o vsem odločiti parlament.

 

Januarja, tik pred veljavnostjo evropskega priznanja, nas je hotel De Michelis izsiljevati s t.i. Trilateralno pogodbo, ki bi pomenila ukinitev slovensko-hrvaške meje za člane italijanske manjšine. Hrvati so to sprejeli, ljubljanski parlament pa se je pri stvari zelo razvnel in zavrnil italijanski predlog. Italija nas je potem vseeno priznala. Kot mi je povedal Genscher, je imel De Michelis precej zaslug za uspeh sestanka zunanjih ministrov 16. decembra 1991. Bil je avtor domislice, da Slovenije in Hrvaške ne bi priznali tisto leto, ampak čez en mesec, 15. januarja 1992. Ko sem  Genscherju potožil, da so nas že spet odložili, je v smehu povedal, da je lepota sklepa v tem, da se ministri pred 15. januarjem ne bodo še enkrat sestajali, ampak, da bo decembrski sklep januarja preprosto stopil v veljavo. Tako se je tudi zgodilo. De Michelisa (in Genscherja) imam na sumu, da sta od blizu spremljala dogajanje v Moskvi, kjer je za božič 1991 prišlo do razpada Sovjetske zveze. Priznanje Slovenije in Hrvaške, torej razpad Jugoslavije ne bi bil povod za razpad Sovjetske zveze, temveč bi bila - obratno - Moskva odgovorna za razpad Jugoslavije.

 

Po priznanju sem bil večkrat v Rimu, ki se ga spominjam predvsem po vratolomnih vožnjah modrih limuzin Farnesine. De Michelis je bil vsakokrat ljubezniv gostitelj. Ko sem ga leto ali dve nazaj srečal na neki konferenci v Rimu, je bil vidno shujšan in počasnejših gibov. Rekel mi je, da ima v Sloveniji samo dva prijatelja: Milana Kučana in mene.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
Jamnik proti Kostiću: Totalna medijska vojna
1
20.03.2019 00:00
Pred vrati je dolgo pričakovani razplet okoli prodaje Abanke. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče danes. Zadeva je hudo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kdo vse se igra z energetiko in obnovljivimi viri energije
3
11.02.2019 11:47
Naša država je že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deležaobnovljivih virov energije(OVE) v energetski bilanci, pri ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dosje Thermana: Zdravilišče, ki je simptom tranzicijske Slovenije
1
27.11.2018 10:19
Sporni dogodki v zvezi s toplicami Thermana, ki se te dni obravnavajo na sodišču, in ki so predmet kriminalističnih preiskav, so ... Več.
Piše: Uredništvo
29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva
1
09.11.2018 13:31
Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hekerji nad savdski dvor: Ugrabili so spletno stran "Davosa v puščavi"
1
23.10.2018 10:56
Hekerji so se maščevali savdskemu kronskemu princu Salmanu, glavnemu osumljencu oziroma naročniku barbarskega umora novinarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko gredo (desničarski) kekci na Kolpo branit mejo
4
11.10.2018 00:25
Razpis za domoljubno pravljico, objavljen v tedniku Demokracija, ki velja za hišno glasilo SDS, je naletel na oster odziv tudi v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo potrebuje superračunalnik ali zgodba o zlorabi mariborskega Instituta informacijskih znanosti
2
05.09.2018 16:00
Ker se je črpanju evropskih sredstev pokazalo, da vzhodna regija ne črpa dovolj, se je vlada odločila, da v to regijo plasira ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Slovenski poslovni klub: Šokirani nad ekstremizmom Levice!
3
03.09.2018 13:19
Klub slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club, SBC) je danes vsem, ki v tej državi tako ali drugače vladajo, poslal ... Več.
Piše: Uredništvo
Iskrena Violeta: "Smo sestavili vlado..."
6
24.08.2018 15:36
Posnetek nastopa Violete Tomić v državnem zboru razkriva pomenljiv faux pas gospe poslanke stranke Levica, saj ji je, med tem ko ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo poslancem državnega zbora, volivcem in slovenski javnosti
11
14.08.2018 10:12
Peter Jambrek,Dimitrij Rupel,Romana Jordan,Matej Avbelj inTomaž Zalaznik bodo danes slovenski javnosti, volivcem, predvsem pa ... Več.
Piše: Uredništvo
Bo izpoved akademika Marka Noča o slovenskem zdravstvu odprla Pandorino skrinjico?
3
10.08.2018 22:00
Primarni namen tega javnega sistema ni vaše boljše zdravje, kot vam govorijo leve stranke, pač pa vzdrževanje korupcijske verige ... Več.
Piše: Uredništvo
Nenavadni posli Marka Bošnjaka, viceguvernerja Banke Slovenije
0
08.06.2018 12:45
Drugi mož naše narodne banke, viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, v preteklosti zagovornik zasebnega lastništva bank, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kaj nam dejansko sploh prinaša GDPR?
2
07.06.2018 13:51
Konec maja je stopila v veljavo nova zakonodaja EU o varstvu podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Po zagotovilih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tovarišijske igrice z delnicami Gorenjske banke se nadaljujejo tudi na Abanki, Banka Slovenije pa še naprej molči
0
05.06.2018 10:16
Poročali smo že, da je družba Sava poleg skupščine 22. junija 2018, na kateri želi delnice v naravi prenesti na sklad York ter ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gorenjski bankomat za financiranje prijateljskih navez
1
31.05.2018 17:00
Korporacija Sava je 38 odstotna lastnica Gorenjske banke, slednja pa tej korporaciji omogoča posle ter prevzema finančno ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Za evropsko Slovenijo
0
25.05.2018 21:35
Matej Avbelj,Luka Lisjak Gabrijelčič,Igor Masten,Tanja Porčnik inŽiga Turk se sprašujejo, kaj bodo prinesle volitve 3. junija: ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,320
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,268
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,903
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,258
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 857
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,022