Agencije so poročale, da se je na srečanju slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja in njegovega italijanskega kolega Enza Moavera Milanesija pojavila ideja o skupnih policijskih patruljah na slovensko-italijanski meji. Novica je šokantna iz dveh razlogov: prvi je seveda ta, da bi takšna poteza v trenutku izničila status Slovenije kot schengenske države. Če kam, potem bi skupne policijske patrulje sodile kvečjemu na slovensko-hrvaško mejo, saj Hrvaška - in za to je Cerar verjetno že kdaj slišal - ni članica schengenske skupine niti to v kratkem ne bo postala. Ampak slovenski zunanji minister hrvaškemu kolegu tega ne bo nikoli predlagal, ker ve, da v Zagrebu na to ne bodo nikoli pristali (razen če bi šlo za skupen nadzor njihovih meja s Srbijo, Bosno & Hercegovino in Črno goro).

Ker se je zunanji minister Cerar javno pohvalil, da je skupne patrulje na meji z Italijo v resnici predlagal on, bi ga veljalo spomniti, da so Italijani v preteklosti - sploh pa v zadnjih mesecih, ko je število nezakonitih prehodov državne meje med Slovenijo in Italijansko republiko skokovito naraslo - že nekajkrat, sicer bolj kot ne diplomatsko, a vseeno omenili možnost "skupnega nadzora meje", pa Slovenija nad tem ni bila navdušena. Razlog za zadržanost je bila ravno v omenjeni dilemi: če dopustimo skupni nadzor meje, ki je bila z vstopom Slovenije v Schengen de facto odpravljena, potem s tem dejanjem priznamo, da nismo več del schengenskega območja. Skratka, zgodilo bi se nekaj podobnega kot na meji z Avstrijo, ki je pred tremi leti enostransko, s sklicevanjem na dopustno "začasno uvedbo mejnega nadzora" dejansko ponovno uvedla mejni režim, kakršen je bil na avstrijsko-slovenski meji pred vstopom Slovenije v Schengen. In Avstrijcem, pravijo naši viri, na pamet ne pade, da bi s podaljševanjem teh "začasnih ukrepov" prenehali.

Miro Cerar se na tviterju hvali, kako je predlagal de facto izstop Slovenije iz Schengena.

Novica o Cerarjevi ideji o mešanih skupnih policijskih patruljah Slovenije in Italije na meji, ki že več let ne obstaja, pa je presenetljiva še iz enega razloga, ki niti ni toliko (mednarodno)pravne kot je predvsem politične narave. To, kar je zdaj padlo v glavo Miru Cerarju, je namreč že nekaj časa standardni besednjak politične agende italijanske skrajne desnice. Torej tistih ljudi, proti katerim se liberalci, socialisti in vsi, ki ne marajo nacionalistov, ostro borijo.

Gospoda ministra Cerarja gre spomniti, da je o nujnosti napotitve policijsko-vojaških enot na mejo s Slovenijo nazadnje govorila Giorgia Meloni, predsednica skrajno desničarske Fratelli d'Italia. Ko je v ponedeljek obiskala Trst, je celo pozdravila Cerarjevo idejo o skupnih mejnih policijskih patruljah Slovenije in Italije (vir)! Bravo, gospod zunanji minister! Morda gresta lahko z nekdanjo novinarko Giorgio Meloni prihodnjič v Trstu na kapučino? (Predlagam Caffe degli Specchi na Trgu edinosti, Piazza Unità.)

Intermezzo, medklic. Če kdo v Ljubljani ne ve, kdo je gospa Meloni: nekoč simpatična blondinka je bila pred desetletjem Berlusconijeva ministrica za mlade, sicer pa je bila že od svojega petnajstega leta pripadnica različnih neofašističnih gibanj, kasneje se je priključila stranki Alleanza Nazionale, ki jo je vodil Gianfranco Finni.

Miro Cerar razmišlja identično kot Giorgia Meloni, šefinja nacionalistične Italijanske bratovščine. Bravo, Miro!

(Foto: www.triesteprima.it)

To, da se Cerarjeve ideje nenadoma skladajo z zamislimi nacionalistične italijanske političarke, je res skrajno nenavadno. Pravzaprav tudi neokusno. Sploh zato, ker naj bi bil Cerar liberalec, njegova stranka SMC pa je del evropske liberalne družine ALDE. Vendar je to bolj kot ne politični vidik, pri čemer ne bomo niti omenjali, da Cerar kot zunanji minister v zadnjem času konstantno in brezsramno zlorablja svoj položaj za kampanjo za evropske volitve. Shame on you, bi mu dejali Američani.

Zadnja Cerarjeva blamaža pa ni le politični in diplomatski spodrsljaj, faux pas, ampak tudi nevarni avanturizem, ki škoduje nacionalnim interesom Slovenije. Z idejo o skupnem nadzoru notranje meje EU, torej meje med dvema članicama schengenske skupine, kjer nadzor formalno sploh ne obstaja več, Miro Cerar mestu in svetu:

1. priznava, da Slovenija ni sposobna nadzorovati zunanje meje Evropske unije s Hrvaško, prek katere se je samo v prvih petih mesecih letošnjega leta ilegalno pretihotapilo že na tisoče ekonomskih migrantov iz Severne Afrike, Bližnjega in Srednjega Vzhoda;

2. insinuira, da se Slovenija sama umika iz Schengena in tako de facto ukinja svoj status schengenske države, kar pomeni, da

3. meja med Slovenijo in Italijo ponovno postaja zunanja meja Evropske unije, podobno kot se je to v zadnjih treh letih zgodilo na slovensko-avstrijski meji.

***

Vse to so dejstva, ki logično izhajajo iz Cerarjeve ideje o skupnih policijskih patruljah na slovensko-italijanski meji. Kakorkoli obračam, česa tako norega, nepremišljenega in za državo škodljivega od slovenskega politka, celo vladnega ministra doslej še nisem slišal. Pa so blebetali že hude neumnosti.

Res je, Miro Cerar je na najboljši poti, da mu na uredništvu portala+ podelimo nagrado najslabši zunanji minister v zgodovini Slovenije.

* Zbogom, Schengen!