Komentar

Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi

Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi.

16.05.2019 20:28
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   humanistika   družba   politika   WEF   gensko inženirstvo   razvoj   demokracija

Foto: Adam Oswell / WWF

Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi.

Živimo v svetu, kjer prevladujejo tehnologije in trg, kjer je malo prostora za humanizem, vse pa temelji na uporabnosti in učinkovitosti. Človekovo svobodo omejujejo interesi nosilcev družbene moči. Gospodarska rast je temeljni pogoj družbenega razvoja, vse ostalo mora biti v njeni funkciji. Največ pomena daje sodobna družba in tudi politika novim tehnologijam, ki bodo ohranjale gospodarsko rast. Mnogo manj pozornosti namenjata posledicam novih tehnologij. So tudi izjeme. V The Global Risks Report 2017 (vir), ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum (WEF), se prvič omenja, da gospodarska rast ni več prvi cilj. Poudarja se spodbujanje večje solidarnosti in dolgoročno usmerjenega tržnega kapitalizma. WEF ugotavlja, da "naraščajoči val populističnega protesta proti establišmentu kaže, da zgolj z gospodarsko rastjo najbrž ne bo mogoče več popraviti razpok v družbi; na seznam opravil je treba dodati tudi reformiranje tržnega kapitalizma". Nadalje ugotavlja, da sta umetna inteligenca in robotika tisti novi tehnologiji, ki najbolj potrebujeta učinkovitejšo družbeno regulacijo in upravljanje, celo bolj nujno kot biotehnologije.

 

V velikanskih podatkovnih zbirkah je shranjeno vse o posamezniku, umetna inteligenca pa analizira njegovo ravnanje in mu nakazuje, kako naj se odloča o posameznih stvareh. Tisti, ki upravljajo s temi tehnologijami, zlahka z ljudmi tudi manipulirajo. Če tem orodjem dodamo še gensko inženirstvo, ki moč človeštva nad silami narave povečuje kot še nobena tehnologija doslej, je jasno, da so pred človeštvom zahtevni izzivi. "Gospodarske in politične sile, ki bodo nadzorovale genske vire planeta, bodo imele neizmerno moč nad prihodnjim svetovnim gospodarstvom, podobno kot sta v industrijski dobi dostop do fosilnih goriv in dragocenih kovin ter nadzor nad njimi odločala o tem, kdo bo nadzoroval svetovne trge." (Riffkin, 2001, 55) ....

 

"Nove tehnologije genskega inženirstva sprožajo eno najbolj mučnih političnih vprašanj v vsej zgodovini človeštva: Komu bo v tej novi dobi zaupana avtoriteta, da bo odločal, kateri gen je dober in ga bo zato treba dodati genskemu skladu, in kateri je slab in ga bo treba zato izločiti?" (Riffkin, 2001, 209)

 

Tistim, ki menijo, da je gospodarska rast najpomembnejša, stojijo nasproti drugi, ki menijo, da ključni problem družbe ni gospodarska rast, da problem niso gospodarstvo, banke, finančne inštitucije, ampak da najtežji problemi našega časa izhajajo iz duhovnega področja. Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi. In v tem smislu se porajajo številni izzivi za humanistične vede. Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti.

 

Humanistika pomaga pri razvoju osebne zavesti in razvoju občutka družbene odgovornosti, spodbuja samostojno mišljenje in kritično distanco do družbenih pojavov, zato bi morala dobiti večjo veljavo v sodobni družbi. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali preseči sedanja nasprotja interesov in spodbuditi spremembe v družbenem tkivu. Potrebujemo politike, ki bodo razumeli duh časa in potrebe po spremembah, ki bodo sposobni gledati preko parcialnih interesov in razumeli, da tega ne bodo mogli storiti sami. Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi (Palmer, 2014). Da bi kaj dosegli, je nujna participacija ljudi celotnega političnega spektra, od levice, sredine, do desnice in tudi neopredeljenih. Če smo danes zaskrbljeni nad stanjem duha v družbi, če vidimo, kako lahek plen je množica za različne manipulacije, morajo humanistične vede in politika storiti vse, kar prispeva k zrelosti volilnega telesa.

 

Razvijanje demokratične politične kulture je naloga vseh, od družine, vzgoje in izobraževanja, znanosti, medijev do politike. Vsebino teh prizadevanj pa lahko obogatijo predvsem humanistične vede.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS).  

 

 

Viri:

1. Palmer, J.P.: Healing the Heart of Democracy, Kindle book 2014

2. Riffkin, J.: Stoletje biotehnologije, Ljubljana, Krtina 2001

3. WEF: The Global Risks Report, Davos 2017

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
0
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,142
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,911
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,556
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,689
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,564
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,920