Komentar

Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi

Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi.

16.05.2019 20:28
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   humanistika   družba   politika   WEF   gensko inženirstvo   razvoj   demokracija

Foto: Adam Oswell / WWF

Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi.

Živimo v svetu, kjer prevladujejo tehnologije in trg, kjer je malo prostora za humanizem, vse pa temelji na uporabnosti in učinkovitosti. Človekovo svobodo omejujejo interesi nosilcev družbene moči. Gospodarska rast je temeljni pogoj družbenega razvoja, vse ostalo mora biti v njeni funkciji. Največ pomena daje sodobna družba in tudi politika novim tehnologijam, ki bodo ohranjale gospodarsko rast. Mnogo manj pozornosti namenjata posledicam novih tehnologij. So tudi izjeme. V The Global Risks Report 2017 (vir), ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum (WEF), se prvič omenja, da gospodarska rast ni več prvi cilj. Poudarja se spodbujanje večje solidarnosti in dolgoročno usmerjenega tržnega kapitalizma. WEF ugotavlja, da "naraščajoči val populističnega protesta proti establišmentu kaže, da zgolj z gospodarsko rastjo najbrž ne bo mogoče več popraviti razpok v družbi; na seznam opravil je treba dodati tudi reformiranje tržnega kapitalizma". Nadalje ugotavlja, da sta umetna inteligenca in robotika tisti novi tehnologiji, ki najbolj potrebujeta učinkovitejšo družbeno regulacijo in upravljanje, celo bolj nujno kot biotehnologije.

 

V velikanskih podatkovnih zbirkah je shranjeno vse o posamezniku, umetna inteligenca pa analizira njegovo ravnanje in mu nakazuje, kako naj se odloča o posameznih stvareh. Tisti, ki upravljajo s temi tehnologijami, zlahka z ljudmi tudi manipulirajo. Če tem orodjem dodamo še gensko inženirstvo, ki moč človeštva nad silami narave povečuje kot še nobena tehnologija doslej, je jasno, da so pred človeštvom zahtevni izzivi. "Gospodarske in politične sile, ki bodo nadzorovale genske vire planeta, bodo imele neizmerno moč nad prihodnjim svetovnim gospodarstvom, podobno kot sta v industrijski dobi dostop do fosilnih goriv in dragocenih kovin ter nadzor nad njimi odločala o tem, kdo bo nadzoroval svetovne trge." (Riffkin, 2001, 55) ....

 

"Nove tehnologije genskega inženirstva sprožajo eno najbolj mučnih političnih vprašanj v vsej zgodovini človeštva: Komu bo v tej novi dobi zaupana avtoriteta, da bo odločal, kateri gen je dober in ga bo zato treba dodati genskemu skladu, in kateri je slab in ga bo treba zato izločiti?" (Riffkin, 2001, 209)

 

Tistim, ki menijo, da je gospodarska rast najpomembnejša, stojijo nasproti drugi, ki menijo, da ključni problem družbe ni gospodarska rast, da problem niso gospodarstvo, banke, finančne inštitucije, ampak da najtežji problemi našega časa izhajajo iz duhovnega področja. Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi. In v tem smislu se porajajo številni izzivi za humanistične vede. Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti.

 

Humanistika pomaga pri razvoju osebne zavesti in razvoju občutka družbene odgovornosti, spodbuja samostojno mišljenje in kritično distanco do družbenih pojavov, zato bi morala dobiti večjo veljavo v sodobni družbi. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali preseči sedanja nasprotja interesov in spodbuditi spremembe v družbenem tkivu. Potrebujemo politike, ki bodo razumeli duh časa in potrebe po spremembah, ki bodo sposobni gledati preko parcialnih interesov in razumeli, da tega ne bodo mogli storiti sami. Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi (Palmer, 2014). Da bi kaj dosegli, je nujna participacija ljudi celotnega političnega spektra, od levice, sredine, do desnice in tudi neopredeljenih. Če smo danes zaskrbljeni nad stanjem duha v družbi, če vidimo, kako lahek plen je množica za različne manipulacije, morajo humanistične vede in politika storiti vse, kar prispeva k zrelosti volilnega telesa.

 

Razvijanje demokratične politične kulture je naloga vseh, od družine, vzgoje in izobraževanja, znanosti, medijev do politike. Vsebino teh prizadevanj pa lahko obogatijo predvsem humanistične vede.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS).  

 

 

Viri:

1. Palmer, J.P.: Healing the Heart of Democracy, Kindle book 2014

2. Riffkin, J.: Stoletje biotehnologije, Ljubljana, Krtina 2001

3. WEF: The Global Risks Report, Davos 2017

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,515
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,603
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,358
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,930
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,553
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,213
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,738
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,318
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,635
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 951