Razkrivamo

"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

17.05.2019 22:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Italijani   mučenje

Pri ženski, s katero se ne nameravaš poročiti, vzemi samo tisti del osebe, ki ti prija — in tega razvij. Drugače je kaos.

In zakaj se stvari kasneje tako izrode! Prišla je namreč še dvakrat, trikrat v naše mesto po tisti noči. Sprva me je vabila, naj jo obiščem v Italiji. A jaz sem imel vse, razen denarja. To je kmalu tudi opazila. Prinašala je steklenice s seboj. In pri zadnjem obisku je bila že čisto spremenjena, ves prvotni čar je ugasnil, povedala mi je, da se bo poročila z majhnim, debelim, plešastim, a bogatim industrialcem. Vprašal sem jo, če je dobro premislila. Zelo dober človek je, je odvrnila, živel bo zame, jaz pa sem sklenila, da mu bom dobra žena. Tisto noč sva preživela precej borno, razšla sva se, kakor bi si zaželela "srečno novo leto". Tudi na njenem dnu se je skrivala drobna kramarska malomeščanka, ki bo v zakonu zlahka zaigrala skrbno soprogo, tajno masturbirala v vročih nočeh, kasneje pa si omislila plačane ljubimce. To — drugo — želim pozabiti. A tista prva iz prve noči! V vsakem človeku je toliko ljudi, toliko različnih oseb, ne samo mister Jekill in mister Hide. Pri ženski, s katero se ne nameravaš poročiti, vzemi samo tisti del osebe, ki ti prija — in tega razvij. Drugače je kaos. Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež! — Tista prva je torej sedela na železni postelji poleg mene v samotni celici, ne da bi za to vedeli bogovi. Obeh gusarjev se je namreč po izhodu iz bara mimogrede rešila. Kar nekaj jima je rekla naglo, italijansko, da skoraj nisem razumel. Da pač pride nekam, ali nekaj takega. Bila sta fanta res odličnega vedenja. Že na poti domov je bilo med nama vse jasno. Ona je zvedela, kakšno telo imam jaz, jaz pa sem raziskal po kosih njeno, in govorila sva ves čas neumnosti. Ko sem ji povedal, da bo tepena, kakor v neki knjigi, je navdušeno vprašala: Ali si perverzen? Potem pa čez čas dodala: Samo da se ne bo poznalo več ko dva dni! Ker je imela čez obleko lahen površnik, sem ji dvignil med hojo krilo in ji potegnil hlačke v zvitek na začetek stegen, pa sem jo miloval po tisti gladki, vroči, obli, ravno prav napeti, a dovolj močni ritki, potoval s prsti čez stegno na trebuh in obkoljeval središče boja, mehke, voljne, precej obilne dlake, in jeziček sprožen med njimi v svet. Kako hoditi! Posebno ker je bila tudi ona kaj spretna in domiselna. Šla mi je z roko pod suknjič, pa za hlače in spodnje hlače, in potem je s tisto dolgo, nepozabno roko romala navzdol in vse naokrog do mošnje. Opotekala sva se ko pijanca.

 

Hodil sem po celici gor in dol in občutil tam njene nohte, ostre, a neboleče, ali sladko boleče. Če sem jaz igral nanjo kot na violo, je ona igrala name kot na kitaro, tako sva bila oba glasbenika in glasbili hkrati, kar je velika popolnost združitvene igre. Ko sem kasneje bral indijsko Kamasutro, knjigo o ljubezni, sem videl veliko razliko med Azijci in Evropejci. Oni so rutinerji, njihova rutina je včasih izdelana do utrudljivosti, njihovi opisi so zato večkrat za nas kar smešni. Mi pa smo večni improvizatorji, odvisni od moči sle in talenta, od izkušnje in od trenutnega razpoloženja. Za Indijce je joni, to je vulva, objekt pravilne obdelave. Za nas pa je privid, ki nas razvnema, blodi in lahko celo pogublja. Za njih je lingam, to je penis, znamenje življenja, ki ga je treba skoraj po božje častiti. Za nas pa pogubljeni angel, katerega nas je sram, če noče stati, ali pa če o nepravem času stoji, izgnan iz območja omike na področje medicine in ljudskega humorja. V Kamasutri je natanko popisano v poglavju o praskanju, kakšno nalogo imajo nohti v erotiki. Italijanka pa je o tem vse vedela brez knjig, po občutku in izkušnji. Segla mi je pod srajco in mi šla z nohti po hrbtenici gor in dol, da mi je med nogami prišla skoraj do popka. In nohti niso bili niti za hip preveč ali premalo zasajeni. Čudovito je bilo pri tem krožiti z dlanjo po njenem trebuhu, čisto do roba dlak, v zavesti, kam vse bi vsak hip lahko zdrsnila roka.

 

Tu je škrtnil v vratih ključ, rahlo je zazvenel šop ključev, vrata celice so se sunkoma odprla in Italijanka je pobegnila, nikdar več se ni vrnila, razlika mika, prihajale so druge v samotnih nočeh brez spanja. Skozi vrsto rešetkastih vrat! Nov paznik. Vrata. Pisarna: velik prostor s široko in dolgo mizo, za katero je sedel mlad poročnik z izrazitimi očmi, zasliševalec, dve debeli omari, lončena peč, parket po tleh. Paznik je odšel. Zasliševalec mi je s kretnjo odkazal mesto na stolu nasproti sebi. Pred sabo je imel nekaj map in kup papirjev. Začela sva z življenjepisom od Abrahama. On je pisal, jaz sem odgovarjal. Kdo pa ve, kakšno je bilo v resnici njegovo življenje! Vmes sva se tudi pogovarjala. Želel me je spoznati. Naročil mi je tudi cigaret. Jaz sem se čudil njegovi mirni vljudnosti. On se je najbrž čudil moji preprostosti, po slovesu, ki sem ga užival. Ta človek je sploh gojil do mene neko zadržano simpatijo, tako sem včasih občutil — čeprav je bil ubogo orodje v rokah zelo sovražnih bogov in je na koncu sestavil obtožnico docela po njihovem okusu, napihnjeno, lažnivo in brez ene same priče, a bila je taka za smrt. A takrat se mi še sanjalo ni, kam vodi vsa ta stvar, najmanj pa, da pred sodišče, na razpravo, kjer bo moralo občinstvo po začetku iz dvorane. Ko sva prispela nekako do gimnazije, je pozvonil in odpeljali so me nazaj v celico. Rezultat je bil obljuba desetih cigaret na dan, majhen drobec svinčnikove mine, ki sem ga sunil z mize, nekaj papirja za straniščno uporabo in nekaj izjav, ki so mi dale misliti.

 

Sprevidel sem namreč, da se nisem motil zadnje mesece, ko sem čutil v kosteh, da me nekdo zasleduje. Mislili so, da bom skušal pobegniti čez mejo. Zakaj? Ne da bi opazil, so me fotografirali v kavarni. Vedeli so natančno, s kom sem se družil. Ko se nisem vendar nikoli skrival. Imeli so mojo fotografijo z brado, ko sem si jo pred meseci nekaj časa pustil rasti. Zasliševalec se je zelo ujezil na "stare partizane". Da bom še strmel, kdo mi bo vse prišel delat družbo v te zidove! Na mojo osuplost je omenil nekega znanega pesnika revolucije in nekega znanega narodnega heroja. Tu se je celo hudo ujezil. Udaril je s pestjo po mizi in vzkliknil: "Tudi njih bomo ukrotili!" Vse to je bilo zame, politično teslo, docela nerazumljivo. Dobro sem poznal te ljudi. Nihče od njih se ni nagibal k stalinizmu. Kakšen lov na čarovnice je pa to? Ujel sem se, kako zatopljen v misli hodim gor in dol po celici — in to so hoteli. Tega torej ne smem početi! Robinzon, pokliči si družbo! In to ne Petka, smo rekli. Kaj pa Sonja? A bil sem zastrupljen še z drugim premišljevanjem. Nikoli se nisem spominjal svoje mladosti, to pot sem se je moral, in še celo v besedah, ne slikah! V štirioglatih besedah brez pomena. Bil sem ... stanoval sem ... hodil sem v šolo ... sošolci so bili naslednji ... premoženjsko stanje staršev je bilo ... glede religije tako in tako ... odnosi do sošolcev ... posebna zanimanja ... Aha.

 

Pri preiskavi so našli nekake zvežčke, sešite s šivanko in cvirnom, popisane z velikimi črkami, kjer je bila črka S obrnjena narobe kot vprašaj. Povedal sem zasliševalcu, pred katerim so ležale tiste moje modre, rumenkaste in sive knjižice, da sem nameraval biti pisatelj, preden sem šel v šolo. Kuharica me je naučila pisati velike črke in potem sem izdajal knjige, na primer o vojni med zajčki in kokošmi, o nekem kralju, ki je ušel iz ujetništva, pa pesmi o tem, da petelinček dela ki-ki-ri-ki, konj pa i-ha-ha kmalu bom doma, in take reči. Na vsaki knjižici je bilo na čelni strani napisano: Spisal Jakob Levitan — in Knjižica številka toliko in toliko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.844
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.223
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814