Komentar

Zakaj in kdaj zapremo banko

Cilj vsake banke je imeti oziroma narediti dobiček za lastnike ob koncu leta. Da bi razumeli od kod dobiček (ali izguba v primeru slovenskih bank), si poglejmo, kako banke delujejo.

13.08.2014 08:38
Piše: Luka Gubo

V primeru, da samo 5 odstotkov kreditov ni odplačanih, je izguba kar 50 odstotna. Foto: Boris

Banka se ustanovi podobno kot vsako podjetje – z začetnim kapitalom. Ta je določen z regulativo in je veliko večji kot v primeru klasičnega d.o.o.-ja ali delniške družbe. Drug vir financiranja (poleg kapitala) so dolgovi. Ti so lahko v različnih oblikah – kot kredit pri drugi banki, kot obveznice prodane investitorjem ali pa kot depoziti varčevalcev.

 

Ta zbrani denar (kapital + dolgovi) management skupaj z zaposlenimi posodi naprej gospodarstvu in gospodinjstvom v obliki raznovrstnih kreditov. Seveda za to zaračunajo višjo obrestno mero, kot pa jo plačajo pri virih financiranja. Ta razlika v obrestnih merah je glavni prihodek (oz. dobiček) banke.

 

Kapital je regulativno določen predvsem iz razloga, da banka ne propade čez noč in deluje kot varnostni mehanizem ob izgubah. Če ima banka 10 odstotkov kapitala, 20 odstotkov dolgov do drugih bank in 70 odstotkov depozitov. Ko banka kreditira gospodarstvo, naj bi v času gospodarske rasti načeloma dobila vse kredite poplačane, kar pomeni, da ustvarja dobiček (če nima drugih stroškov previsokih). V času recesije, ko podjetja propadajo, se delež slabih kreditov (tistih, ki niso poplačani) močno poveča in banka ima posledično izgube. Tako kot pri dobičku, je tudi pri izgubah kapital tisti, ki se spremeni.

 

V času gospodarske rasti lahko banka brez težav naredi 20 odstotno donosnost kapitala. Ob predpostavki, da ima med viri financiranja in krediti, ki jih daje naprej, 2 odstotka razlike (druge stroške zanemarimo) in vsi kreditojemalci kredite redno odplačujejo, bo banka ustvarila 2 odstotka donosa na celotno bilanco. To pa je 20 odstotkov na kapital, ki predstavlja le desetino bilance.

 

Težava pa nastane takrat, ko kreditojemalci prenehajo odplačevati kredite. V primeru, da samo 5 odstotkov kreditov ni odplačanih, je izguba kar 50 odstotna! Kapital se razpolovi, posledično je potrebna dokapitalizacija, saj regulatorji zaženejo vik in krik (situacija v Sloveniji zadnjih 3-4 let). Težava tukaj je še dodatna, saj se zaradi tega banka težje zadolžuje pri drugih bankah ali na trgu – obrestne mere zanjo so lahko zelo visoke (previsoke, da bi se ji splačalo zadolžiti) ali pa ji sploh nihče ni pripravljen dati posojila. Takrat banka zviša obrestne mere na depozite v želji, da privabi nove depozite.

 

V primeru, da lastniki ne morejo financirati dokapitalizacije, lahko pride do “propada” banke. V tem primeru Banka Slovenije (regulator) organizira prevzem banke s strani neke druge banke, v procesu lastniki izgubijo celoten kapital, deloma pa trpi tudi dolg (odvisno od velikosti izgub).

 

Če je banka sistemsko pomembna, se lahko država odloči, da jo bodo rešili z davkoplačevalskim denarjem, tako kot se je to zgodilo pri nas s tremi največjimi bankami. Argument dokapitalizacije s strani davkoplačevalcev je predvsem ta, da bi bil negativen učinek bankrota banke večji kot pa strošek dokapitalizacije.

 

Lahko pa se zgodi t.i. “ciprski scenarij” ali “bail-in”, ko se del dolga prisilno pretvori v kapital. Posledično lahko varčevalci na banki izgubijo del depozitov, kot se je to zgodilo na Cipru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,886
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,131
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,053
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,737
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,271
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,159
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,205
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,493