Komentar

Zakaj in kdaj zapremo banko

Cilj vsake banke je imeti oziroma narediti dobiček za lastnike ob koncu leta. Da bi razumeli od kod dobiček (ali izguba v primeru slovenskih bank), si poglejmo, kako banke delujejo.

13.08.2014 08:38
Piše: Luka Gubo

V primeru, da samo 5 odstotkov kreditov ni odplačanih, je izguba kar 50 odstotna. Foto: Boris

Banka se ustanovi podobno kot vsako podjetje – z začetnim kapitalom. Ta je določen z regulativo in je veliko večji kot v primeru klasičnega d.o.o.-ja ali delniške družbe. Drug vir financiranja (poleg kapitala) so dolgovi. Ti so lahko v različnih oblikah – kot kredit pri drugi banki, kot obveznice prodane investitorjem ali pa kot depoziti varčevalcev.

 

Ta zbrani denar (kapital + dolgovi) management skupaj z zaposlenimi posodi naprej gospodarstvu in gospodinjstvom v obliki raznovrstnih kreditov. Seveda za to zaračunajo višjo obrestno mero, kot pa jo plačajo pri virih financiranja. Ta razlika v obrestnih merah je glavni prihodek (oz. dobiček) banke.

 

Kapital je regulativno določen predvsem iz razloga, da banka ne propade čez noč in deluje kot varnostni mehanizem ob izgubah. Če ima banka 10 odstotkov kapitala, 20 odstotkov dolgov do drugih bank in 70 odstotkov depozitov. Ko banka kreditira gospodarstvo, naj bi v času gospodarske rasti načeloma dobila vse kredite poplačane, kar pomeni, da ustvarja dobiček (če nima drugih stroškov previsokih). V času recesije, ko podjetja propadajo, se delež slabih kreditov (tistih, ki niso poplačani) močno poveča in banka ima posledično izgube. Tako kot pri dobičku, je tudi pri izgubah kapital tisti, ki se spremeni.

 

V času gospodarske rasti lahko banka brez težav naredi 20 odstotno donosnost kapitala. Ob predpostavki, da ima med viri financiranja in krediti, ki jih daje naprej, 2 odstotka razlike (druge stroške zanemarimo) in vsi kreditojemalci kredite redno odplačujejo, bo banka ustvarila 2 odstotka donosa na celotno bilanco. To pa je 20 odstotkov na kapital, ki predstavlja le desetino bilance.

 

Težava pa nastane takrat, ko kreditojemalci prenehajo odplačevati kredite. V primeru, da samo 5 odstotkov kreditov ni odplačanih, je izguba kar 50 odstotna! Kapital se razpolovi, posledično je potrebna dokapitalizacija, saj regulatorji zaženejo vik in krik (situacija v Sloveniji zadnjih 3-4 let). Težava tukaj je še dodatna, saj se zaradi tega banka težje zadolžuje pri drugih bankah ali na trgu – obrestne mere zanjo so lahko zelo visoke (previsoke, da bi se ji splačalo zadolžiti) ali pa ji sploh nihče ni pripravljen dati posojila. Takrat banka zviša obrestne mere na depozite v želji, da privabi nove depozite.

 

V primeru, da lastniki ne morejo financirati dokapitalizacije, lahko pride do “propada” banke. V tem primeru Banka Slovenije (regulator) organizira prevzem banke s strani neke druge banke, v procesu lastniki izgubijo celoten kapital, deloma pa trpi tudi dolg (odvisno od velikosti izgub).

 

Če je banka sistemsko pomembna, se lahko država odloči, da jo bodo rešili z davkoplačevalskim denarjem, tako kot se je to zgodilo pri nas s tremi največjimi bankami. Argument dokapitalizacije s strani davkoplačevalcev je predvsem ta, da bi bil negativen učinek bankrota banke večji kot pa strošek dokapitalizacije.

 

Lahko pa se zgodi t.i. “ciprski scenarij” ali “bail-in”, ko se del dolga prisilno pretvori v kapital. Posledično lahko varčevalci na banki izgubijo del depozitov, kot se je to zgodilo na Cipru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139