Komentar

Zakaj in kdaj zapremo banko

Cilj vsake banke je imeti oziroma narediti dobiček za lastnike ob koncu leta. Da bi razumeli od kod dobiček (ali izguba v primeru slovenskih bank), si poglejmo, kako banke delujejo.

13.08.2014 08:38
Piše: Luka Gubo

V primeru, da samo 5 odstotkov kreditov ni odplačanih, je izguba kar 50 odstotna. Foto: Boris

Banka se ustanovi podobno kot vsako podjetje – z začetnim kapitalom. Ta je določen z regulativo in je veliko večji kot v primeru klasičnega d.o.o.-ja ali delniške družbe. Drug vir financiranja (poleg kapitala) so dolgovi. Ti so lahko v različnih oblikah – kot kredit pri drugi banki, kot obveznice prodane investitorjem ali pa kot depoziti varčevalcev.

 

Ta zbrani denar (kapital + dolgovi) management skupaj z zaposlenimi posodi naprej gospodarstvu in gospodinjstvom v obliki raznovrstnih kreditov. Seveda za to zaračunajo višjo obrestno mero, kot pa jo plačajo pri virih financiranja. Ta razlika v obrestnih merah je glavni prihodek (oz. dobiček) banke.

 

Kapital je regulativno določen predvsem iz razloga, da banka ne propade čez noč in deluje kot varnostni mehanizem ob izgubah. Če ima banka 10 odstotkov kapitala, 20 odstotkov dolgov do drugih bank in 70 odstotkov depozitov. Ko banka kreditira gospodarstvo, naj bi v času gospodarske rasti načeloma dobila vse kredite poplačane, kar pomeni, da ustvarja dobiček (če nima drugih stroškov previsokih). V času recesije, ko podjetja propadajo, se delež slabih kreditov (tistih, ki niso poplačani) močno poveča in banka ima posledično izgube. Tako kot pri dobičku, je tudi pri izgubah kapital tisti, ki se spremeni.

 

V času gospodarske rasti lahko banka brez težav naredi 20 odstotno donosnost kapitala. Ob predpostavki, da ima med viri financiranja in krediti, ki jih daje naprej, 2 odstotka razlike (druge stroške zanemarimo) in vsi kreditojemalci kredite redno odplačujejo, bo banka ustvarila 2 odstotka donosa na celotno bilanco. To pa je 20 odstotkov na kapital, ki predstavlja le desetino bilance.

 

Težava pa nastane takrat, ko kreditojemalci prenehajo odplačevati kredite. V primeru, da samo 5 odstotkov kreditov ni odplačanih, je izguba kar 50 odstotna! Kapital se razpolovi, posledično je potrebna dokapitalizacija, saj regulatorji zaženejo vik in krik (situacija v Sloveniji zadnjih 3-4 let). Težava tukaj je še dodatna, saj se zaradi tega banka težje zadolžuje pri drugih bankah ali na trgu – obrestne mere zanjo so lahko zelo visoke (previsoke, da bi se ji splačalo zadolžiti) ali pa ji sploh nihče ni pripravljen dati posojila. Takrat banka zviša obrestne mere na depozite v želji, da privabi nove depozite.

 

V primeru, da lastniki ne morejo financirati dokapitalizacije, lahko pride do “propada” banke. V tem primeru Banka Slovenije (regulator) organizira prevzem banke s strani neke druge banke, v procesu lastniki izgubijo celoten kapital, deloma pa trpi tudi dolg (odvisno od velikosti izgub).

 

Če je banka sistemsko pomembna, se lahko država odloči, da jo bodo rešili z davkoplačevalskim denarjem, tako kot se je to zgodilo pri nas s tremi največjimi bankami. Argument dokapitalizacije s strani davkoplačevalcev je predvsem ta, da bi bil negativen učinek bankrota banke večji kot pa strošek dokapitalizacije.

 

Lahko pa se zgodi t.i. “ciprski scenarij” ali “bail-in”, ko se del dolga prisilno pretvori v kapital. Posledično lahko varčevalci na banki izgubijo del depozitov, kot se je to zgodilo na Cipru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
3
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,318
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,264
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,899
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,252
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019