Razkrivamo

Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu

Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v to patologijo namenoma nekaj dni pred evropskimi volitvami objavljamo krajši izsek iz izjemne knjige, prevedene v 26 jezikov, ki velja za temeljno delo o patološkem narcisizmu. Avtorica je doktorica psihiatrije Marie-France Hirigoyen, za katero v Sloveniji ni slišalo veliko ljudi. A ker gre za vprašanje duševnega zdravja naroda na eni ter na drugi strani za ozaveščanje ljudi pred pojavom patoloških narcisov, med katerimi je trenutno kar nekaj vodilnih evropskih politikov, začenjši z Emmanuelom Macronom, smo na uredništvu portala+ prepričani, da je pričujoči prispevek Marie-France Hirigoyen enostavno nujno potrebno objaviti.

21.05.2019 21:10
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marie-France Hirigoyen   psihoanaliza   patologija   narcisizem   perverznež   empatija   moč   oblast

"Narcisoidni perverznež je oseba, ki je popolnoma brez empatije in ne spoštuje drugih, ima jih za objekte, ki koristijo njegovi sli po moči in oblasti."

Dr. Marie-France Hirigoyen, letnik 1949, je francoska psihiatrinja, psihoterapevtka in psihoanalitičarka, ki se je v svoji karieri specializirala za mobing, ukvarjala pa se je tudi s stresom na delovnem mestu. Raziskovanje pritiskov, ki so jih zaposleni doživljali od svojih nadrejenih, jo je pripeljalo do študija viktimologije, s čemer se je približala tudi pravnim znanostim. Odlomek, ki ga danes objavljamo na portalu+, je bržkone prvi slovenski prevod Hirigoyenove v zgodovini. Gre pa za izsek iz njene najbolj znane in mednarodno uspešne knjige Le harcèlement moral, la violence perverse au quotidien (Moralno nadlegovanje, perverzno nasilje vsak dan) iz leta 1998, ki so jo doslej prevedli že v najmanj 24 jezikov, v Franciji pa je število ponatisov že doseglo pol miljona izvodov.

 

Narcisoidni perverznež (pokvarjenec, sprevrženec, izprijenec) je po patologiji doktorice psihiatrije Marie-France Hirigoyen lahko moški ali ženska. Moralno nasilje ni privilegij zgolj moških, domače tiranke so tudi številne ženske; mediji prevečkrat ustvarijo vtis, da so vsi zalezovalci moškega spola. To zmotno mnenje je treba odpraviti, kajti moške žrtve enostavno težje govorijo o svojem mukah.

 

 

***

 

Ne glede na spol, starost in nacionalnost se perverznež obnaša vedno enako; kot vampir sesa kri svoji žrtvi in pije njeno življenjsko energijo. Lahko traja leta, da se opazi posledice uničevalnega procesa. Na začetku se morda poslužuje samo manjšega ustrahovanja, neškodljivih, toda zaničljivih stavkov, polnih žaljivih, poniževalnih, celo nasilnih podtonov, toda zaradi nenehnega ponavljanja postanejo ti napadi očitni.

 

Pogosto povzroči krizo slučajen dogodek, ki spodbudi nasilneža, da razkrije svojo namero. Običajno je to žrtvino zavedanje in njen odpor, ki sproži ubijalski proces, kajti v resnici gre lahko za pravi psihološki umor, ko napadalec ne bo okleval uporabiti vseh sredstev, da bi dosegel svoj cilj: uničiti plen. Narcisoidni perverznež je oseba, ki je popolnoma brez empatije in ne spoštuje drugih, ima jih za objekte, ki koristijo njegovi sli po moči in oblasti. Da bi lahko obstajal, mora drobiti; sanjani plen ostaja krhek in vodljiv otrok, z neomajnim zaupanjem ter žejo po ljubezni in hvaležnosti.

 

Perverznež nima lastne osebnosti, ponareja jo z maskami, ki jih menja glede na potrebe. Krinke prehajajo od zapeljivca z vsemi odlikami do šibke in nedolžne žrtve, svoj pravi demonski obraz hrani samo za žrtev. Lahko se poigrava z njo kot mačka z mišjo, ki skrije kremplje, da jo bolje zgrabi, in jih potegne ven, če skuša pobegniti.

 

To so često ljudje, obdarjeni z machiavellijevsko inteligenco, ki jim omogoča, da oblikujejo zelo domiselne zanke. Za vse krivijo svojo žrtev, ne prenesejo, da bi bili sami krivi, niso sposobni odprtega in konstruktivnega pogovora. Svoje žrtve odkrito zasmehujejo, jih blatijo, brez prič jih sramotijo, kolikor morejo, sicer pa to počnejo prefinjeno in z namigovanji, ravno tako uničujoče, vendar nevidno nepoučenim očem.

 

 

 

 

Varujmo se njihovega zapeljivega videza. Narcisoidni perverznež je vampir, ki neprizadeto izsesava življenjsko snov svoje žrtve, dokler je ne uniči. Narcis, v smislu Ovidijevega Narcisa, je nekdo, ki išče odsev lastne podobe v ogledalu. Njegovo ali njeno življenje predstavlja iskanje lastne podobe v očeh drugih. Le-ti ne obstajajo kot posamezniki, temveč samo kot zrcala.

 

Narcis je kot prazna školjka, ki sama po sebi ne obstaja; je ponarejen in skuša ustvariti iluzijo, s katero bi skril svojo praznino. Njegova usoda je poskus izogniti se smrti. Je nekdo, ki ni bil nikoli prepoznan kot človeško bitje, in ki je moral postaviti niz ogledal, da si je ustvaril iluzijo bivanja. Ta niz se lahko ponavlja in množi kot pri kalejdoskopu, toda tak posameznik ostaja zgradba na praznini. Narcis je brezsnoven, priključil se bo na drugega in tako kot pijavka skušal izsesati njegovo življenje. Ker ni sposoben resničnega razmerja, lahko to počne samo na perverzen, uničevalen in maligen način.

 

Nedvomno perverzneži čutijo izjemen, življenjski užitek ob trpljenju drugega in njegovih dvomih, ko ga za svoje zadovoljstvo zasužnjujejo in ponižujejo. Vse se začne in je razloženo s praznino v narcisu, opisovanjem odseva namesto samega sebe in notranjega niča, tako kot je zgrajen robot, ki posnema življenje, vendar brez življenja daje videz in učinek življenja. Spolna motnja ali sovraštvo sta samo neizogibni posledici te prazne zgradbe. Prazni narcis se mora kot vampir hraniti s snovjo drugega. Če ni življenja, se ga mora poskusiti polastiti oziroma če to ni mogoče, ga uničiti – tako da nikjer ni življenja.

 

Narcisoidni perverzneži se polnijo z nekom drugim, brez katerega ne zmorejo. Ta drugi ni resnični dvojnik, je samo odsev njih samih. Od tod izvirajo občutki žrtev, da jim ne priznava njihove osebnosti. Žrtev ni nek drug posameznik, ampak samo odsev. Vsaka situacija, ki bi izpodbijala ta praznino prikrivajoč sistem ogledal, lahko vodi samo v uničevalno verižno reakcijo besa. Narcisoidni perverzneži niso nič več kot stroji z obrazi, ki zaman iščejo svoj odboj v ogledalu drugih. So neobčutljivi in neizumetničeni. Le kako je lahko refleksni stroj občutljiv? Na ta način ne trpijo. Za trpljenje je potrebno meso, življenje. Nimajo zgodovine, ker so odsotni. Samo bitja, ki obstajajo v svetu, imajo lahko zgodbo. Če bi se perverzni narcisi zavedali svojega trpljenja, bi se za njih nekaj začelo. Vendar bi bilo to nekaj drugega, konec njihove prejšnje operacije.

 

 

 

 

Narcisoidni perverzneži so megalomanski posamezniki, ki se izdajajo za predstavnike, za normo dobrega in zla, resnice. Pogosto si nadenejo samopravičniško, vzvišeno, odsotno držo. Četudi ne rečejo ničesar, druga oseba čuti, da so odgovorni. Promovirajo svoje neoporečne moralne vrednote, ki jih kažejo v dobri luči. Javno kritizirajo človeško zlobo. Nimajo nobenega interesa in empatije do drugih, vendar hočejo, da bi se drugi zanimali zanje. Imajo pravico do vsega. Kritizirajo vsakega, ne priznajo krivde in se ne smatrajo za odgovornega. Ko se žrtev sooči s tem svetom moči, se neizogibno znajde v razdvojenem svetu. Kazanje na druge je način, da se ne vidi lastnih napak, obramba pred psihotično tesnobnostjo. Perverzneži se povežejo z drugimi, da jih zapeljejo. Često jih opisujejo kot privlačne in pametne ljudi. Ko ujamete ribo, jo morate samo pustiti viseti tako dolgo, dokler jo rabite. Drugi ne obstajajo, se jih ne vidi, ne sliši, so samo uporabni. V perverzni logiki ni ideje o spoštovanju drugega. Perverzno zapeljevanje ne premore nobene občutljivosti, kajti osnovno načelo perverznega delovanja je izogibati se vsakemu vplivu. Cilj je ogniti se vsem presenečenjem.

 

Perverznežev ne zanimajo kompleksna čustva drugih ljudi. So neprepustni zanje in njihove razlike, razen če čutijo, da bi jih te razlike lahko motile. Gre za popolno zanikanje identitete drugega, čigar stališča in način razmišljanja morajo biti skladna s podobo, ki jo imajo o svetu. Moč perverznežev je njihova neobčutljivost. So brez moralnih pomislekov. Ne trpijo. Za napade niso kaznovani; celo če partnerji v povračilo uporabijo sprevržene obrambe, so jih izbrali zaradi tega, ker nikoli ne dosežejo tako popolne obrambe, da bi se zaščitili.

 

Perverzneži se morda vnamejo za neko osebo, dejavnost ali idejo, toda ti izbruhi ostanejo zelo površinski. Ignorirajo resnična čustva, zlasti žalost ali potrtost. Razočaranja vodijo v jezo ali užaljenost in željo po maščevanju. To pojasni uničevalski bes, ki jih pograbi med ločitvami. Ko perverznež občuti narcisoidno rano (poraz, zavrnitev), ga preplavi neizmerna želja po maščevanju. Ne gre za, kot pri jeznem posamezniku, kratkotrajno in nejasno reakcijo, to je neizprosna mržnja, za katero uporabi vse svoje umske sposobnosti.

 

Perverzneži - tako kot paranoiki - vzdržujejo primerno čustveno distanco, da bi se ognili resnični predanosti. Učinkovitost njihovih napadov temelji na dejstvu, da si žrtev ali zunanji opazovalec ne more predstavljati, da je lahko nekdo tako brezbrižen ali nesočuten za trpljenje drugega. Partner kot človek ne obstaja, temveč zgolj kot nosilec lastnosti, ki si jo perverznež želi prilastiti. Perverzneži se hranijo z energijo tistih, ki prenašajo njihovo privlačnost. Z vdorom v psihično področje se poskušajo polastiti prijetne narcisoidnosti drugega. Težava narcisoidnega perverzneža je polnjenje notranje praznine. Da se mu ne bi bilo treba soočiti s to praznino (ki bi bila njegovo zdravljenje), se narcis projicira v svoje nasprotje. Postane perverzen v pravem pomenu besede: obrne se stran od svoje praznine (medtem ko se nepokvarjeni soočijo s to praznoto). Od tod njegova ljubezen in sovraštvo do materinske osebnosti, najjasnejše pojave notranjega življenja.

 

 

 

 

Narcis rabi meso in bistvo drugega, da se polni z njima. Vendar se ni sposoben hraniti s to meseno snovjo, ker ne premore niti osnovne substance, ki bi mu omogočila, da bi sprejel snov drugega, si jo priključil in jo posvojil. Ta snov postane nevaren sovražnik, saj mu razkrije lastno praznino. Narcisoidni perverzneži občutijo zelo močno željo po tistih, za katere se jim zdi, da imajo stvari, ki jih oni nimajo, ali ki svoje življenje enostavno uživajo. Polastitev je lahko družabna, na primer zapeljevanje partnerja, ki ga vpelje v družbeno okolje, ki mu zavidajo: visoka buržuazija, intelektualni ali umetniški miljé … Korist takega razmerja je imeti partnerja, ki mu omogoča dostop do moči.

 

Pri drugih morda napadejo samospoštovanje in samozavest, da bi si povišali lastno vrednost. Prilastijo si samovšečnost drugega. Zaradi razlogov, ki so povezani s preteklostjo zgodnjih življenjskih obdobij, ostanejo perverzneži neizživeti. Z zavistjo gledajo druge ljudi, ki imajo, kar je potrebno za uspeh. Ker so jih prehiteli, skušajo uničiti srečo, ki gre mimo njih. So ujetniki togosti svojih obrambnih mehanizmov in poskušajo uničiti svobodo. Ker so nesposobni polno uživati svoja telesa, skušajo drugim preprečiti telesno uživanje, celo svojim otrokom. Ker niso sposobni ljubiti, poskušajo cinično uničiti preprostost naravnega intimnega razmerja. Da bi se sprejeli, morajo izprijeni narcisi zmagati in uničiti nekoga drugega, da se počutijo boljše. Uživajo v trpljenju drugih. Da bi se uveljavili, morajo uničevati. Poslabšanje kritiške funkcije jih sili, da porabijo ves svoj čas za kritiziranje vsakega in vsega. Na ta način ohranjajo stanje vsemogočnosti: če so drugi nekoristni, sem nujno boljši od njih.

 

Motor perverznega jedra je hlepenje, namen je prisvojitev. Zavist je občutek poželenja, sovražne razdraženosti ob pogledu na srečo, prednosti drugih. To je že od samega začetka agresivna miselnost, osnovana na zaznavanju o tem, kaj ima druga oseba in česa ji primanjkuje. To zaznavanje je subjektivno, lahko je celo varljivo. Zavist je dvostranska: egocentrizem na eni in hudobija, želja škodovati zavidani osebi na drugi strani. To predpostavlja občutek manjvrednosti pred osebo, ki ima, kar si želi. Zavistna oseba obžaluje, da pri drugem človeku vidi materialne ali duhovne dobrine, vendar bi jih raje uničil, kot si jih prisvojil. Če bi jih imel, ne bi vedel, kaj naj počne z njimi. Za to nima sredstev. Da bi premostil vrzel med zavistjo in objektom svojega poželenja, zadošča, da drugega poniža, pomanjša.

 

Perverzneži drugim najbolj zavidajo njegovo življenje. Zavidajo jim uspehe, ki jim predočijo občutek lastnega neuspeha, nič srečnejši niso z drugimi, kot so sami s seboj; nič ne gre dobro, vse je zapleteno, vse je testiranje. Drugim vsiljujejo svoj žaljivi svetovni nazor in kronično nezadovoljstvo z življenjem. Okoli sebe zatirajo vsako navdušenje, nadvse se trudijo prikazati, da je svet slab, da so drugi slabi, da je partner slab. S svojim pesimizmom vodijo drugega človeka v depresijo in nato okrivijo njega. Želja drugega, njegova vitalnost, jim kaže njihove pomanjkljivosti.

 

Tu najdemo željo, skupno mnogim ljudem, na primer materino željo po posebni povezanosti z otrokom. To je razlog, da raje izberejo žrtve med ljudmi, ki so polni energije in imajo okus za življenje, kot da bi poskušali odvzeti ljudem del njihove moči. Pokornost žrtev, da se uklonijo zahtevam njihovega poželenja, odvisnost, ki ob tem nastane, je za perverzneže neizpodbiten dokaz realizacije njihove prisvojitve.

 

Lastništvo je logična posledica poželenja. Dobrine, o katerih je govora tu, so redko materialne dobrine. To so moralne kvalitete poželenja, ki jih je težko ukrasti: veselje do življenja, rahločutnost, veščine komuniciranja, ustvarjalnost, glasbena ali literarna nadarjenost … Ko partner predlaga neko zamisel, se stvari zasučejo tako, da predlog ne ostane njegov, temveč postane perverzneževa last. Če zavistna oseba ne bi bila zaslepljena s sovraštvom, bi se lahko, v dialoškem razmerju, naučila pridobiti nekaj teh darov. A za to je treba skromnosti, ki je perverzneži nimajo.

 

Narcisoidni perverzneži se toliko polastijo strasti drugega, kolikor so vneti zanj, ali točneje, za njega se zanimajo toliko, kolikor poseduje nekaj, kar bi jih lahko privlačilo. Najprej vidimo odpor, nato pa brutalne in nepopravljive zavrnitve. Za bližnje ljudi je težko razumeti, kako se nekoga lahko en dan hvali, naslednji pa sesuje. Perverzneži vsrkavajo pozitivno energijo tistih, ki jih obdajajo, se hranijo z njo in se regenerirajo in znebijo svoje negativne energije. Žrtve prispevajo veliko, toda nikoli ni dovolj. Ker niso nikoli srečni, so narcisoidni perverzneži vedno v vlogi žrtve, mater (ali osebo, na katero projicirajo mater) vedno smatrajo za odgovorno. Perverzneži vedno napadejo drugega, da bi se izvlekli iz stanja, ki so ga izkusili kot žrtve zlorabljanja v otroštvu.

 

V razmerju pretvarjanje, da je žrtev prevara partnerja, ki želi tolažiti, izboljšati, preden ga naredi za krivca. Med ločitvijo perverzneži igrajo zapuščene žrtve, kar jim daje lepo igralsko priložnost in jim omogoča, da zapeljejo še drugega partnerja, tolažnika. Perverzneži se imajo za neodgovorne, ker so pristranski. Ker so odstotni pri sebi, so odsotni tudi od drugih. Če nikoli niso tam, kjer jih pričakujejo, če jih nikoli ne zasačijo, potem jih preprosto ni. Ko obtožujejo druge, da so odgovorni za vse, kar se jim zgodi, ne obtožujejo, ampak vidijo; ker sami niso odgovorni, mora biti nekdo drug. Zvračanje krivde na drugega, ga žaliti in prikazovati kot slabega, mu ne omogoča samo, da da duška svojim čustvom, temveč da opere svoje ime.

 

Nikoli odgovoren, nikoli kriv; za vse, kar gre narobe, so vedno krivi drugi. Zagovarjajo se z mehanizmom projekcije, vse svoje težave in neuspehe pripisujejo drugim, sami sebe o tem ne sprašujejo. Zagovarjajo se tudi z zanikanjem realnosti. Izmikajo se psihični bolečini in jo spremenijo v negativizem. Zanikanje je stalno, celo v drobnih stvareh vsakdanjega življenja, četudi realnost dokazuje drugače. Trpljenje je izključeno, tako kot je dvom. Oboje morajo prenašati drugi. Napadanje drugih je način, kako ubežati bolečini, žalosti, depresiji.

 

 

 

 

Narcisoidni perverzneži s težavo sprejemajo odločitve vsakdanjega življenja in rabijo druge, da namesto njih prevzemajo odgovornost. Niso samostojni, brez drugih ne morejo, to jih sili, da se jih oklepajo, ker jih je strah ločitve. Vendar menijo, da je drugi tisti, ki išče podrejenost. Nočejo sprevideti lakomne narave svoje navezanosti na drugega, kar lahko pripelje do negativne samopodobe. To razloži njihovo nasilje do partnerja, ki je preveč dobrohoten ali pomirjujoč. Po drugi strani pa, če je partner preveč neodvisen, ga dojemajo kot sovražnega in zavračajočega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
10
10.06.2019 01:04
V letu pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Združenih državah 3. novembra 2020, je še vse odprto. Michael Wolff, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva
2
08.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
32
07.06.2019 00:59
Objavljamo kazensko ovadbo zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in četverico njegovih namestnikov: ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
0
06.06.2019 16:02
Spoštovani, skladno s 26. členom Zakona o medijih, zahtevam objavo popravka na objavljen članek v vašem mediu, z dne 22.5.2019, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU
8
05.06.2019 21:00
Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje ... Več.
Piše: Bine Kordež
Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico
6
04.06.2019 21:00
Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Čast in pogum: "Sposobni smo obsojati fašizem in nacionalsocializem, ne zmoremo pa odklanjati komunizma in njegovih zločinov."
11
03.06.2019 22:00
V slovenski javnosti in tudi pri nekaterih politikih lahko zasledimo zaskrbljujoč diskurz t. i. komunističnih konzervativcev o ... Več.
Piše: Renato Podbersič
"Prišla je tista gospodična; vprašuje za vas; tista vitka, visoka, temnolasa."
0
01.06.2019 16:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!
7
30.05.2019 23:30
Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko bodo sloni leteli, predvidoma oktobra letos, bo Miro Cerar morda odstopil
27
28.05.2019 22:15
Kdor je mislil, da bo Miro Cerar včeraj ob pol petih popoldne odstopil, se je zmotil. SMC je namreč napovedala, da bo njen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."
1
26.05.2019 10:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
12
24.05.2019 23:59
V dveh nadaljevanjih objavljamo podrobnosti škandala, ki je pred dnevi pretresel avstrijsko politiko, povzročil izgon ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,971
02/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,696
03/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,619
04/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,440
05/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,071
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,463
07/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
08/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,951
09/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 561
10/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 673