Razkrivamo

Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu

Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v to patologijo namenoma nekaj dni pred evropskimi volitvami objavljamo krajši izsek iz izjemne knjige, prevedene v 26 jezikov, ki velja za temeljno delo o patološkem narcisizmu. Avtorica je doktorica psihiatrije Marie-France Hirigoyen, za katero v Sloveniji ni slišalo veliko ljudi. A ker gre za vprašanje duševnega zdravja naroda na eni ter na drugi strani za ozaveščanje ljudi pred pojavom patoloških narcisov, med katerimi je trenutno kar nekaj vodilnih evropskih politikov, začenjši z Emmanuelom Macronom, smo na uredništvu portala+ prepričani, da je pričujoči prispevek Marie-France Hirigoyen enostavno nujno potrebno objaviti.

21.05.2019 21:10
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marie-France Hirigoyen   psihoanaliza   patologija   narcisizem   perverznež   empatija   moč   oblast

"Narcisoidni perverznež je oseba, ki je popolnoma brez empatije in ne spoštuje drugih, ima jih za objekte, ki koristijo njegovi sli po moči in oblasti."

Dr. Marie-France Hirigoyen, letnik 1949, je francoska psihiatrinja, psihoterapevtka in psihoanalitičarka, ki se je v svoji karieri specializirala za mobing, ukvarjala pa se je tudi s stresom na delovnem mestu. Raziskovanje pritiskov, ki so jih zaposleni doživljali od svojih nadrejenih, jo je pripeljalo do študija viktimologije, s čemer se je približala tudi pravnim znanostim. Odlomek, ki ga danes objavljamo na portalu+, je bržkone prvi slovenski prevod Hirigoyenove v zgodovini. Gre pa za izsek iz njene najbolj znane in mednarodno uspešne knjige Le harcèlement moral, la violence perverse au quotidien (Moralno nadlegovanje, perverzno nasilje vsak dan) iz leta 1998, ki so jo doslej prevedli že v najmanj 24 jezikov, v Franciji pa je število ponatisov že doseglo pol miljona izvodov.

 

Narcisoidni perverznež (pokvarjenec, sprevrženec, izprijenec) je po patologiji doktorice psihiatrije Marie-France Hirigoyen lahko moški ali ženska. Moralno nasilje ni privilegij zgolj moških, domače tiranke so tudi številne ženske; mediji prevečkrat ustvarijo vtis, da so vsi zalezovalci moškega spola. To zmotno mnenje je treba odpraviti, kajti moške žrtve enostavno težje govorijo o svojem mukah.

 

 

***

 

Ne glede na spol, starost in nacionalnost se perverznež obnaša vedno enako; kot vampir sesa kri svoji žrtvi in pije njeno življenjsko energijo. Lahko traja leta, da se opazi posledice uničevalnega procesa. Na začetku se morda poslužuje samo manjšega ustrahovanja, neškodljivih, toda zaničljivih stavkov, polnih žaljivih, poniževalnih, celo nasilnih podtonov, toda zaradi nenehnega ponavljanja postanejo ti napadi očitni.

 

Pogosto povzroči krizo slučajen dogodek, ki spodbudi nasilneža, da razkrije svojo namero. Običajno je to žrtvino zavedanje in njen odpor, ki sproži ubijalski proces, kajti v resnici gre lahko za pravi psihološki umor, ko napadalec ne bo okleval uporabiti vseh sredstev, da bi dosegel svoj cilj: uničiti plen. Narcisoidni perverznež je oseba, ki je popolnoma brez empatije in ne spoštuje drugih, ima jih za objekte, ki koristijo njegovi sli po moči in oblasti. Da bi lahko obstajal, mora drobiti; sanjani plen ostaja krhek in vodljiv otrok, z neomajnim zaupanjem ter žejo po ljubezni in hvaležnosti.

 

Perverznež nima lastne osebnosti, ponareja jo z maskami, ki jih menja glede na potrebe. Krinke prehajajo od zapeljivca z vsemi odlikami do šibke in nedolžne žrtve, svoj pravi demonski obraz hrani samo za žrtev. Lahko se poigrava z njo kot mačka z mišjo, ki skrije kremplje, da jo bolje zgrabi, in jih potegne ven, če skuša pobegniti.

 

To so često ljudje, obdarjeni z machiavellijevsko inteligenco, ki jim omogoča, da oblikujejo zelo domiselne zanke. Za vse krivijo svojo žrtev, ne prenesejo, da bi bili sami krivi, niso sposobni odprtega in konstruktivnega pogovora. Svoje žrtve odkrito zasmehujejo, jih blatijo, brez prič jih sramotijo, kolikor morejo, sicer pa to počnejo prefinjeno in z namigovanji, ravno tako uničujoče, vendar nevidno nepoučenim očem.

 

 

 

 

Varujmo se njihovega zapeljivega videza. Narcisoidni perverznež je vampir, ki neprizadeto izsesava življenjsko snov svoje žrtve, dokler je ne uniči. Narcis, v smislu Ovidijevega Narcisa, je nekdo, ki išče odsev lastne podobe v ogledalu. Njegovo ali njeno življenje predstavlja iskanje lastne podobe v očeh drugih. Le-ti ne obstajajo kot posamezniki, temveč samo kot zrcala.

 

Narcis je kot prazna školjka, ki sama po sebi ne obstaja; je ponarejen in skuša ustvariti iluzijo, s katero bi skril svojo praznino. Njegova usoda je poskus izogniti se smrti. Je nekdo, ki ni bil nikoli prepoznan kot človeško bitje, in ki je moral postaviti niz ogledal, da si je ustvaril iluzijo bivanja. Ta niz se lahko ponavlja in množi kot pri kalejdoskopu, toda tak posameznik ostaja zgradba na praznini. Narcis je brezsnoven, priključil se bo na drugega in tako kot pijavka skušal izsesati njegovo življenje. Ker ni sposoben resničnega razmerja, lahko to počne samo na perverzen, uničevalen in maligen način.

 

Nedvomno perverzneži čutijo izjemen, življenjski užitek ob trpljenju drugega in njegovih dvomih, ko ga za svoje zadovoljstvo zasužnjujejo in ponižujejo. Vse se začne in je razloženo s praznino v narcisu, opisovanjem odseva namesto samega sebe in notranjega niča, tako kot je zgrajen robot, ki posnema življenje, vendar brez življenja daje videz in učinek življenja. Spolna motnja ali sovraštvo sta samo neizogibni posledici te prazne zgradbe. Prazni narcis se mora kot vampir hraniti s snovjo drugega. Če ni življenja, se ga mora poskusiti polastiti oziroma če to ni mogoče, ga uničiti – tako da nikjer ni življenja.

 

Narcisoidni perverzneži se polnijo z nekom drugim, brez katerega ne zmorejo. Ta drugi ni resnični dvojnik, je samo odsev njih samih. Od tod izvirajo občutki žrtev, da jim ne priznava njihove osebnosti. Žrtev ni nek drug posameznik, ampak samo odsev. Vsaka situacija, ki bi izpodbijala ta praznino prikrivajoč sistem ogledal, lahko vodi samo v uničevalno verižno reakcijo besa. Narcisoidni perverzneži niso nič več kot stroji z obrazi, ki zaman iščejo svoj odboj v ogledalu drugih. So neobčutljivi in neizumetničeni. Le kako je lahko refleksni stroj občutljiv? Na ta način ne trpijo. Za trpljenje je potrebno meso, življenje. Nimajo zgodovine, ker so odsotni. Samo bitja, ki obstajajo v svetu, imajo lahko zgodbo. Če bi se perverzni narcisi zavedali svojega trpljenja, bi se za njih nekaj začelo. Vendar bi bilo to nekaj drugega, konec njihove prejšnje operacije.

 

 

 

 

Narcisoidni perverzneži so megalomanski posamezniki, ki se izdajajo za predstavnike, za normo dobrega in zla, resnice. Pogosto si nadenejo samopravičniško, vzvišeno, odsotno držo. Četudi ne rečejo ničesar, druga oseba čuti, da so odgovorni. Promovirajo svoje neoporečne moralne vrednote, ki jih kažejo v dobri luči. Javno kritizirajo človeško zlobo. Nimajo nobenega interesa in empatije do drugih, vendar hočejo, da bi se drugi zanimali zanje. Imajo pravico do vsega. Kritizirajo vsakega, ne priznajo krivde in se ne smatrajo za odgovornega. Ko se žrtev sooči s tem svetom moči, se neizogibno znajde v razdvojenem svetu. Kazanje na druge je način, da se ne vidi lastnih napak, obramba pred psihotično tesnobnostjo. Perverzneži se povežejo z drugimi, da jih zapeljejo. Često jih opisujejo kot privlačne in pametne ljudi. Ko ujamete ribo, jo morate samo pustiti viseti tako dolgo, dokler jo rabite. Drugi ne obstajajo, se jih ne vidi, ne sliši, so samo uporabni. V perverzni logiki ni ideje o spoštovanju drugega. Perverzno zapeljevanje ne premore nobene občutljivosti, kajti osnovno načelo perverznega delovanja je izogibati se vsakemu vplivu. Cilj je ogniti se vsem presenečenjem.

 

Perverznežev ne zanimajo kompleksna čustva drugih ljudi. So neprepustni zanje in njihove razlike, razen če čutijo, da bi jih te razlike lahko motile. Gre za popolno zanikanje identitete drugega, čigar stališča in način razmišljanja morajo biti skladna s podobo, ki jo imajo o svetu. Moč perverznežev je njihova neobčutljivost. So brez moralnih pomislekov. Ne trpijo. Za napade niso kaznovani; celo če partnerji v povračilo uporabijo sprevržene obrambe, so jih izbrali zaradi tega, ker nikoli ne dosežejo tako popolne obrambe, da bi se zaščitili.

 

Perverzneži se morda vnamejo za neko osebo, dejavnost ali idejo, toda ti izbruhi ostanejo zelo površinski. Ignorirajo resnična čustva, zlasti žalost ali potrtost. Razočaranja vodijo v jezo ali užaljenost in željo po maščevanju. To pojasni uničevalski bes, ki jih pograbi med ločitvami. Ko perverznež občuti narcisoidno rano (poraz, zavrnitev), ga preplavi neizmerna želja po maščevanju. Ne gre za, kot pri jeznem posamezniku, kratkotrajno in nejasno reakcijo, to je neizprosna mržnja, za katero uporabi vse svoje umske sposobnosti.

 

Perverzneži - tako kot paranoiki - vzdržujejo primerno čustveno distanco, da bi se ognili resnični predanosti. Učinkovitost njihovih napadov temelji na dejstvu, da si žrtev ali zunanji opazovalec ne more predstavljati, da je lahko nekdo tako brezbrižen ali nesočuten za trpljenje drugega. Partner kot človek ne obstaja, temveč zgolj kot nosilec lastnosti, ki si jo perverznež želi prilastiti. Perverzneži se hranijo z energijo tistih, ki prenašajo njihovo privlačnost. Z vdorom v psihično področje se poskušajo polastiti prijetne narcisoidnosti drugega. Težava narcisoidnega perverzneža je polnjenje notranje praznine. Da se mu ne bi bilo treba soočiti s to praznino (ki bi bila njegovo zdravljenje), se narcis projicira v svoje nasprotje. Postane perverzen v pravem pomenu besede: obrne se stran od svoje praznine (medtem ko se nepokvarjeni soočijo s to praznoto). Od tod njegova ljubezen in sovraštvo do materinske osebnosti, najjasnejše pojave notranjega življenja.

 

 

 

 

Narcis rabi meso in bistvo drugega, da se polni z njima. Vendar se ni sposoben hraniti s to meseno snovjo, ker ne premore niti osnovne substance, ki bi mu omogočila, da bi sprejel snov drugega, si jo priključil in jo posvojil. Ta snov postane nevaren sovražnik, saj mu razkrije lastno praznino. Narcisoidni perverzneži občutijo zelo močno željo po tistih, za katere se jim zdi, da imajo stvari, ki jih oni nimajo, ali ki svoje življenje enostavno uživajo. Polastitev je lahko družabna, na primer zapeljevanje partnerja, ki ga vpelje v družbeno okolje, ki mu zavidajo: visoka buržuazija, intelektualni ali umetniški miljé … Korist takega razmerja je imeti partnerja, ki mu omogoča dostop do moči.

 

Pri drugih morda napadejo samospoštovanje in samozavest, da bi si povišali lastno vrednost. Prilastijo si samovšečnost drugega. Zaradi razlogov, ki so povezani s preteklostjo zgodnjih življenjskih obdobij, ostanejo perverzneži neizživeti. Z zavistjo gledajo druge ljudi, ki imajo, kar je potrebno za uspeh. Ker so jih prehiteli, skušajo uničiti srečo, ki gre mimo njih. So ujetniki togosti svojih obrambnih mehanizmov in poskušajo uničiti svobodo. Ker so nesposobni polno uživati svoja telesa, skušajo drugim preprečiti telesno uživanje, celo svojim otrokom. Ker niso sposobni ljubiti, poskušajo cinično uničiti preprostost naravnega intimnega razmerja. Da bi se sprejeli, morajo izprijeni narcisi zmagati in uničiti nekoga drugega, da se počutijo boljše. Uživajo v trpljenju drugih. Da bi se uveljavili, morajo uničevati. Poslabšanje kritiške funkcije jih sili, da porabijo ves svoj čas za kritiziranje vsakega in vsega. Na ta način ohranjajo stanje vsemogočnosti: če so drugi nekoristni, sem nujno boljši od njih.

 

Motor perverznega jedra je hlepenje, namen je prisvojitev. Zavist je občutek poželenja, sovražne razdraženosti ob pogledu na srečo, prednosti drugih. To je že od samega začetka agresivna miselnost, osnovana na zaznavanju o tem, kaj ima druga oseba in česa ji primanjkuje. To zaznavanje je subjektivno, lahko je celo varljivo. Zavist je dvostranska: egocentrizem na eni in hudobija, želja škodovati zavidani osebi na drugi strani. To predpostavlja občutek manjvrednosti pred osebo, ki ima, kar si želi. Zavistna oseba obžaluje, da pri drugem človeku vidi materialne ali duhovne dobrine, vendar bi jih raje uničil, kot si jih prisvojil. Če bi jih imel, ne bi vedel, kaj naj počne z njimi. Za to nima sredstev. Da bi premostil vrzel med zavistjo in objektom svojega poželenja, zadošča, da drugega poniža, pomanjša.

 

Perverzneži drugim najbolj zavidajo njegovo življenje. Zavidajo jim uspehe, ki jim predočijo občutek lastnega neuspeha, nič srečnejši niso z drugimi, kot so sami s seboj; nič ne gre dobro, vse je zapleteno, vse je testiranje. Drugim vsiljujejo svoj žaljivi svetovni nazor in kronično nezadovoljstvo z življenjem. Okoli sebe zatirajo vsako navdušenje, nadvse se trudijo prikazati, da je svet slab, da so drugi slabi, da je partner slab. S svojim pesimizmom vodijo drugega človeka v depresijo in nato okrivijo njega. Želja drugega, njegova vitalnost, jim kaže njihove pomanjkljivosti.

 

Tu najdemo željo, skupno mnogim ljudem, na primer materino željo po posebni povezanosti z otrokom. To je razlog, da raje izberejo žrtve med ljudmi, ki so polni energije in imajo okus za življenje, kot da bi poskušali odvzeti ljudem del njihove moči. Pokornost žrtev, da se uklonijo zahtevam njihovega poželenja, odvisnost, ki ob tem nastane, je za perverzneže neizpodbiten dokaz realizacije njihove prisvojitve.

 

Lastništvo je logična posledica poželenja. Dobrine, o katerih je govora tu, so redko materialne dobrine. To so moralne kvalitete poželenja, ki jih je težko ukrasti: veselje do življenja, rahločutnost, veščine komuniciranja, ustvarjalnost, glasbena ali literarna nadarjenost … Ko partner predlaga neko zamisel, se stvari zasučejo tako, da predlog ne ostane njegov, temveč postane perverzneževa last. Če zavistna oseba ne bi bila zaslepljena s sovraštvom, bi se lahko, v dialoškem razmerju, naučila pridobiti nekaj teh darov. A za to je treba skromnosti, ki je perverzneži nimajo.

 

Narcisoidni perverzneži se toliko polastijo strasti drugega, kolikor so vneti zanj, ali točneje, za njega se zanimajo toliko, kolikor poseduje nekaj, kar bi jih lahko privlačilo. Najprej vidimo odpor, nato pa brutalne in nepopravljive zavrnitve. Za bližnje ljudi je težko razumeti, kako se nekoga lahko en dan hvali, naslednji pa sesuje. Perverzneži vsrkavajo pozitivno energijo tistih, ki jih obdajajo, se hranijo z njo in se regenerirajo in znebijo svoje negativne energije. Žrtve prispevajo veliko, toda nikoli ni dovolj. Ker niso nikoli srečni, so narcisoidni perverzneži vedno v vlogi žrtve, mater (ali osebo, na katero projicirajo mater) vedno smatrajo za odgovorno. Perverzneži vedno napadejo drugega, da bi se izvlekli iz stanja, ki so ga izkusili kot žrtve zlorabljanja v otroštvu.

 

V razmerju pretvarjanje, da je žrtev prevara partnerja, ki želi tolažiti, izboljšati, preden ga naredi za krivca. Med ločitvijo perverzneži igrajo zapuščene žrtve, kar jim daje lepo igralsko priložnost in jim omogoča, da zapeljejo še drugega partnerja, tolažnika. Perverzneži se imajo za neodgovorne, ker so pristranski. Ker so odstotni pri sebi, so odsotni tudi od drugih. Če nikoli niso tam, kjer jih pričakujejo, če jih nikoli ne zasačijo, potem jih preprosto ni. Ko obtožujejo druge, da so odgovorni za vse, kar se jim zgodi, ne obtožujejo, ampak vidijo; ker sami niso odgovorni, mora biti nekdo drug. Zvračanje krivde na drugega, ga žaliti in prikazovati kot slabega, mu ne omogoča samo, da da duška svojim čustvom, temveč da opere svoje ime.

 

Nikoli odgovoren, nikoli kriv; za vse, kar gre narobe, so vedno krivi drugi. Zagovarjajo se z mehanizmom projekcije, vse svoje težave in neuspehe pripisujejo drugim, sami sebe o tem ne sprašujejo. Zagovarjajo se tudi z zanikanjem realnosti. Izmikajo se psihični bolečini in jo spremenijo v negativizem. Zanikanje je stalno, celo v drobnih stvareh vsakdanjega življenja, četudi realnost dokazuje drugače. Trpljenje je izključeno, tako kot je dvom. Oboje morajo prenašati drugi. Napadanje drugih je način, kako ubežati bolečini, žalosti, depresiji.

 

 

 

 

Narcisoidni perverzneži s težavo sprejemajo odločitve vsakdanjega življenja in rabijo druge, da namesto njih prevzemajo odgovornost. Niso samostojni, brez drugih ne morejo, to jih sili, da se jih oklepajo, ker jih je strah ločitve. Vendar menijo, da je drugi tisti, ki išče podrejenost. Nočejo sprevideti lakomne narave svoje navezanosti na drugega, kar lahko pripelje do negativne samopodobe. To razloži njihovo nasilje do partnerja, ki je preveč dobrohoten ali pomirjujoč. Po drugi strani pa, če je partner preveč neodvisen, ga dojemajo kot sovražnega in zavračajočega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.434
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.342
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.174
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.632
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.849
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.520
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.159
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.284
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.380
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.472