Razkrivamo

Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!

Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v občini Piran zahteval, da se javno objavi celotna dokumentacija, ki jo je Slovenija vložila v spis na arbitražnem sodišču v Haagu kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Vlagatelj zahteve je imel konkretno v mislih Memorandume in Protimemorandume Republike Slovenije iz leta 2013 ter odgovore Republike Slovenije iz leta 2016. Na zunanjem ministrstvu so njegovo zahtevo gladko zavrnili, češ da gre za zaupne dokumente, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti, to pa bi, če prav razumemo, škodovala ugledu Republike Slovenije. Toda takšni argumenti so za lase prevlečeni. Še več, obstaja utemeljena bojazen, da so na Mladiki takšno odločitev sprejeli na izrecno zahtevo ministra Mira Cerarja, čigar stranka SMC bo v nedeljo nastopila na evropskih volitvah; ne glede na to, da ankete SMC kažejo katastrofalen izkupiček, pa Cerar očitno noče tvegati objave vse arbitražne dokumentacije v tako občutljivem času, saj bi bržkone negativno vplivala na volilni rezultat. Ne gre pozabiti, da je bil prav on premier v času, ko je bil postopek na arbitražnem sodišču na vrhuncu in ko se je zgodil tudi škandal s hrvaškim prisluškovanjem Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik. Nenazadnje pa je bil Miro Cerar premier tudi takrat, ko so v Haagu slovesno razglasili razsodbo, s katero je Slovenija po oceni neodvisnih analitikov dosegla Pirovo zmago. Če bi vlagatelj zahteve po dostopu do informacij javnega značaja, ki je po naših informacijah prav v teh dneh na zavrnilno odločbo ministrstva za zunanje zadeve že vložil pritožbo, uspel dokazati tudi vzročno zvezo med zavrnitvijo in evropskimi volitvami, bi lahko nemudoma izpostavili vprašanje osebne odgovornosti ministra Cerarja, kajti že poskus vplivanja na izdajo odločbe bi pomenil zlorabo položaja, kar pa je tudi kaznivo dejanje.

23.05.2019 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   Miro Cerar   MZZ   zunanje ministrstvo   Karl Erjavec   dokument   Memorandum   zaupnost   Haag   javnost

Foto: portal+ / pca-cpa.org

Zahteva po razkritju vseh dokumentov, povezanih za arbitražo, je nujno in pravno utemljeno. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na arbitražnem sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Mandatar ima tudi pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali 7 milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana.

Slovenski državljan s stalnim prebivališčem v piranski občini P. A. (ime je znano uredništvu) se je obrnil na portal+ kot nekdo, ki se je doslej trudil in trudil, da bi razumel vso zgodbo z izvrševanjem arbitražne odločbe (vir) o meji med Slovenijo in Hrvaško, pa mu to nikakor ni uspelo. In ker ni nacionalnega konsenza niti o tem, ali je v Haagu izdana odločba (t.i. Final Award) za Slovenijo uspeh ali poraz, se je odločil, da od ministrstva za zunanje zadeve zahteva vpogled v spis, ki je bil s strani Slovenije predložen arbitrom. Svojo zahtevo je formalno argumentiral na podlagi Zakona o dostopu do infromacij javnega značaja. Utemeljitev pa izhaja tudi iz dejstva, da je ljudstvo v Sloveniji na naknadnem zakonodajnem referendumo potrdilo mednarodno pogodbo in s tem dalo mandat vladi, da se v imenu ljudstva kot nosilca oblasti (3. člen ustave: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo.") kar najbolje in učinkoviteje pogaja in zastopa interese državljank in državljanov Republike Slovenije.

 

Iz zunanjega ministrstva je P. A. 7. maja prejel zavrnilno odločbo. Podobno se je pred njim zgodilo že več drugim vlagateljem podobne zahteve. Vendar je v tem zadnjem primeru vseeno nekaj tako pomembnih podrobnosti, da si zaslužijo širšo medijsko osvetlitev, kajti nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško se vleče že vse od slovenske osamosvojitve 25. junija 1991 dalje, pri čemer nobeni slovenski vladi doslej - in na koncu zaradi hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka niti arbitražnemu tribunalu v Haagu ne - ni uspelo skleniti veljavnega mednarodnega sporazuma z Republiko Hrvaško, ki bi dokončno določil mejo med državama.

 

 

Vlagatelj je tako od Mladike zahteval objavo celotne dokumentacije, ki jo je Republika Slovenija vložila v spis kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je začel veljati 29. novembra 2010, in ki sta ga skupaj registrirali pri sekretariatu Organizacije združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Pisni del arbitražnega postopka je sicer potekal od februarja 2013 do marca 2014, potem pa je v času od 2. do 13. junija 2014 sledila ustna obravnava pred arbitražnim tribunalom v Haagu (vir). Temelj za odločanje pred arbitražnim tribunalom je bil sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške, podpisan pod okriljem švedskega predsedstva Evropske unije 4. novembra 2009 v Stockholmu. Podpisnika sta bila Borut Pahor in Jadranka Kosor.

 

Kaj je torej zahteval vlagatelj? Da se objavijo oziroma da se mu omogoči vpogled v vso dokumentacijo, torej v:

 

1. Memorandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, 3 in 4) z dne 13. 2. 2013,

 

2. Protimemurandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 11. 11. 2013 in 

 

3. odgovore Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 26. 2. 2016. 

 

 

Peti odstavek 6. člena Arbitražnega sporazuma (vir) določa, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen. Ni neznanka, da sta se stranki tega postopka dogovorili, da bosta pisni in ustni del postopka ostala zaupna v času trajanja postopka, medtem ko bo končna razsodba javna. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da bi se določbe o zaupnosti razlagale tako, da Slovenija ne sme in ne more (enostransko ali s soglasjem Republike Hrvaške) razkriti vsebine postopka - dokumentacije pred arbitražnim sodiščem. Ravno nasprotno, Slovenija mora, je dolžna in bi morala nemudoma po razglasitvi (ko so se Karlu Viktorju Erjavcu orosile oči, kot je dejal sam v prvem odzivu za medije, misleč, da je Slovenija zmagala v tem sporu) zaradi mandata, ki ji ga je bilo podelilo ljudstvo na referendumu, nemudoma razkriti vse dokumente in dokumentacijo, da ljudstvo kot suveren nosilec oblasti vidi, ali je mandant storil res vse, kar bi bil mogel in moral storiti (in kot zatrjuje, da je) za najbolj ugodno rešitev (kot je je mandant javno v medijih in drugje tudi oglaševal – tudi med t.i. referendumsko kampanjo) spora med dvema suverenima državama, ki predmetnega spora nista bili sposobni rešiti na drugačen način.

 

 

Predsednik arbitražnega tribunala Gilbert Guillaume bere končno odločitev (Final Award).

 

 

Dejstvo je, da je slovenska vlada preložila odgovornost odločanja o arbitražnem sporazumu na slovenske volivce, ki so ponovno (tako kot na plebiscitu ali referendumu o vstopu v EU in NATO) zmogli toliko razuma in zaupanja, da so kot mandatar podelili mandat slovenski vladi, četudi niso videli enega samega dokumenta, s katerim naj se v imenu ljudstva slovenska vlada pogaja in izpogaja najboljše za državo. Zaradi tega je že transparentnost tista, ki zahteva, da vsa navedena arbitražna dokumentacija postane javna in javno dostopna. Da bo ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, vedelo, kaj je v njegovem imenu slovenska vlada vlagala v sodni spis, s čem in kako je nastopala na sodišču.

 

Argument proti objavi teh dokumentov, češ da bi njihovo razkritje škodilo izvedbi postopka, določenega z arbitražnim sporazumom, ne vzdrži resne presoje, kajti postopka ni več (!) - odločitev arbitražnega tribunala je bila javno razglašena, postopek izvedbe (implementacije) sodbe pa ni nikjer opisan, predpisan ali celo dogovorjen. Škoditi izvedbi postopka, ki ga ni, enostavno ni mogoče. Znane so večkrat izražene, javno objavljane in vsakomur dostopne besede nekdanjega zunanjega ministra Erjavca, češ da ne vidi razlogov, da se dokumenti ne bi bili objavili. Podobno stališče je zastopal tudi nekdanji predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko.

 

 

 

Celotna obrazložitev MZZ, zakaj so dokumenti v zvezi z arbitražo še vedno zaupni, ne vzdrži resne kritike.

 

 

Podobno kot je bila v času socializma sodba pečat režimske volje in se je ni smelo kritizirati, tako je danes debata o vsebini arbitražne razsodbe očitno - prepovedana. Pomembno jo je spoštovati, ne glede na škodo, ki jo je utrpela država. Vendar smo danes v letu 2019 in socializma že dolgo ni več, živimo v času vladavine prava. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Prav tako ima mandatar pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali sedem milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana. Noben, prav noben tuj predstavnik, ki je prišel v Ljubljano ali se je v zadnjih mesecih srečal s slovenskimi diplomati v tujini, ni zavzel jasnega stališča glede "implementacije arbitraže" v prid naše države. Američani so se celo izrecno postavili na hrvaško stran, Evropska unija pa je jasno povedala, da nima sredstev za rešitev spora in da verjame v bilateralni dogovor.

 

Zavezniki in partnerji so nas zapustili, ker že osem let nimamo zunanje politike.

 

 

Mnogoštevilčna slovenska delegacija na arbitražnem sodišču v Haagu. 

 

 

Zahteva po javni objavi arbitražne dokumentacije je pravno utemeljena tudi v dejstvu, da slovenska vlada kot mandatar sploh ni imela pooblastila volivcev oziroma državljanov, da bi se kadarkoli in s komerkoli dogovarjala o tem, da bi pisni in ustni postopek pred arbitražnim tribunalom ostal zaupen. Če bi vlada imela namen, da celoten arbitražni postopek spravi v okvirje zaupnosti, potem bi morala o tem ljudstvo obvestiti pred referednumom o arbitraži in ga na to izrecno opozoriti - sicer ji upravičeno očitamo zavajanje.

 

Kajti idejo o trajni zaupnosti arbitražnega postopka bi volivci na referendumu zanesljivo zavrnili, ker takšnih skrivalnic noben normalen narod ne bi sprejel. Je pa zelo verjetno, da se je tedanja vlada bala, da bi volivci ne podprli arbitražnega sporazuma na referendumu, če bi vedeli, da nikoli ne bodo izvedeli resnice o vsebini, da ne bodo mogli vpogledari v sodni spis. Ljudstvo, ki je v svojstvu davkoplačevalcev plačalo stroške arbitražnega postopka, arbitrov, agentov, ekip itd., danes nima pravice vpogleda v spis, ker naj bi se nekdo zahrbtno in nezakonito dogovoril, da bo vsebina ostala zaupna?

 

Razmislite o tem, ko boste šli v nedeljo na volišča.

 

"Državljanom, ki se bodo udeležili referenduma, lahko svetujem le, da si arbitražni sporazum preberejo in si s tem vsaj malo pomirijo svojo vest. Tako si kasneje ne bodo mogli očitati, da so v celoti zgolj nasedli tem ali onim manipulacijam v referendumski kampanji. Seveda jim tudi to ne bo v resnično pomoč, kajti večji del arbitražnega sporazuma bo v primeru referendumske potrditve ratifikacije predmet diametralno nasprotujočih si razlag s strani Slovenije in Hrvaške. Odločitev arbitraže pa bo seveda mednarodnopravno dokončna in zavezujoča in bo tako enkrat za vselej razrešila mejni spor med obema državama. Le kdo si ne bi želel, da se ta mučna zgodba z mejnim sporom že enkrat zaključi. Toda pri tem seveda še zdaleč ni nepomembno, KAKO se bo zaključila. Ali si upate napovedati, kako se bo zaključila v primeru arbitraže? Kakorkoli že, naši politiki sedaj to od nas pričakujejo. Dovolite mi malo ironije: Zaupajo nam. Končno! Kako prijazno. Sicer pa pravi rek, da ima vsako ljudstvo takšno oblast, kakršno si zasluži. Zato si zaslužimo tudi referendum. Želim vam – sedaj brez ironije – da bi se na referendumu čim bolje odločili. Za Slovenijo in zase."

(dr. Miro Cerar, pravnik, leta 2010)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,393
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,546
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,625
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,775
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,449
06/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,737
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 936
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 780
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 773
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,525