Razkrivamo

Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!

Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v občini Piran zahteval, da se javno objavi celotna dokumentacija, ki jo je Slovenija vložila v spis na arbitražnem sodišču v Haagu kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Vlagatelj zahteve je imel konkretno v mislih Memorandume in Protimemorandume Republike Slovenije iz leta 2013 ter odgovore Republike Slovenije iz leta 2016. Na zunanjem ministrstvu so njegovo zahtevo gladko zavrnili, češ da gre za zaupne dokumente, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti, to pa bi, če prav razumemo, škodovala ugledu Republike Slovenije. Toda takšni argumenti so za lase prevlečeni. Še več, obstaja utemeljena bojazen, da so na Mladiki takšno odločitev sprejeli na izrecno zahtevo ministra Mira Cerarja, čigar stranka SMC bo v nedeljo nastopila na evropskih volitvah; ne glede na to, da ankete SMC kažejo katastrofalen izkupiček, pa Cerar očitno noče tvegati objave vse arbitražne dokumentacije v tako občutljivem času, saj bi bržkone negativno vplivala na volilni rezultat. Ne gre pozabiti, da je bil prav on premier v času, ko je bil postopek na arbitražnem sodišču na vrhuncu in ko se je zgodil tudi škandal s hrvaškim prisluškovanjem Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik. Nenazadnje pa je bil Miro Cerar premier tudi takrat, ko so v Haagu slovesno razglasili razsodbo, s katero je Slovenija po oceni neodvisnih analitikov dosegla Pirovo zmago. Če bi vlagatelj zahteve po dostopu do informacij javnega značaja, ki je po naših informacijah prav v teh dneh na zavrnilno odločbo ministrstva za zunanje zadeve že vložil pritožbo, uspel dokazati tudi vzročno zvezo med zavrnitvijo in evropskimi volitvami, bi lahko nemudoma izpostavili vprašanje osebne odgovornosti ministra Cerarja, kajti že poskus vplivanja na izdajo odločbe bi pomenil zlorabo položaja, kar pa je tudi kaznivo dejanje.

23.05.2019 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   Miro Cerar   MZZ   zunanje ministrstvo   Karl Erjavec   dokument   Memorandum   zaupnost   Haag   javnost

Foto: portal+ / pca-cpa.org

Zahteva po razkritju vseh dokumentov, povezanih za arbitražo, je nujno in pravno utemljeno. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na arbitražnem sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Mandatar ima tudi pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali 7 milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana.

Slovenski državljan s stalnim prebivališčem v piranski občini P. A. (ime je znano uredništvu) se je obrnil na portal+ kot nekdo, ki se je doslej trudil in trudil, da bi razumel vso zgodbo z izvrševanjem arbitražne odločbe (vir) o meji med Slovenijo in Hrvaško, pa mu to nikakor ni uspelo. In ker ni nacionalnega konsenza niti o tem, ali je v Haagu izdana odločba (t.i. Final Award) za Slovenijo uspeh ali poraz, se je odločil, da od ministrstva za zunanje zadeve zahteva vpogled v spis, ki je bil s strani Slovenije predložen arbitrom. Svojo zahtevo je formalno argumentiral na podlagi Zakona o dostopu do infromacij javnega značaja. Utemeljitev pa izhaja tudi iz dejstva, da je ljudstvo v Sloveniji na naknadnem zakonodajnem referendumo potrdilo mednarodno pogodbo in s tem dalo mandat vladi, da se v imenu ljudstva kot nosilca oblasti (3. člen ustave: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo.") kar najbolje in učinkoviteje pogaja in zastopa interese državljank in državljanov Republike Slovenije.

 

Iz zunanjega ministrstva je P. A. 7. maja prejel zavrnilno odločbo. Podobno se je pred njim zgodilo že več drugim vlagateljem podobne zahteve. Vendar je v tem zadnjem primeru vseeno nekaj tako pomembnih podrobnosti, da si zaslužijo širšo medijsko osvetlitev, kajti nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško se vleče že vse od slovenske osamosvojitve 25. junija 1991 dalje, pri čemer nobeni slovenski vladi doslej - in na koncu zaradi hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka niti arbitražnemu tribunalu v Haagu ne - ni uspelo skleniti veljavnega mednarodnega sporazuma z Republiko Hrvaško, ki bi dokončno določil mejo med državama.

 

 

Vlagatelj je tako od Mladike zahteval objavo celotne dokumentacije, ki jo je Republika Slovenija vložila v spis kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je začel veljati 29. novembra 2010, in ki sta ga skupaj registrirali pri sekretariatu Organizacije združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Pisni del arbitražnega postopka je sicer potekal od februarja 2013 do marca 2014, potem pa je v času od 2. do 13. junija 2014 sledila ustna obravnava pred arbitražnim tribunalom v Haagu (vir). Temelj za odločanje pred arbitražnim tribunalom je bil sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške, podpisan pod okriljem švedskega predsedstva Evropske unije 4. novembra 2009 v Stockholmu. Podpisnika sta bila Borut Pahor in Jadranka Kosor.

 

Kaj je torej zahteval vlagatelj? Da se objavijo oziroma da se mu omogoči vpogled v vso dokumentacijo, torej v:

 

1. Memorandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, 3 in 4) z dne 13. 2. 2013,

 

2. Protimemurandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 11. 11. 2013 in 

 

3. odgovore Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 26. 2. 2016. 

 

 

Peti odstavek 6. člena Arbitražnega sporazuma (vir) določa, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen. Ni neznanka, da sta se stranki tega postopka dogovorili, da bosta pisni in ustni del postopka ostala zaupna v času trajanja postopka, medtem ko bo končna razsodba javna. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da bi se določbe o zaupnosti razlagale tako, da Slovenija ne sme in ne more (enostransko ali s soglasjem Republike Hrvaške) razkriti vsebine postopka - dokumentacije pred arbitražnim sodiščem. Ravno nasprotno, Slovenija mora, je dolžna in bi morala nemudoma po razglasitvi (ko so se Karlu Viktorju Erjavcu orosile oči, kot je dejal sam v prvem odzivu za medije, misleč, da je Slovenija zmagala v tem sporu) zaradi mandata, ki ji ga je bilo podelilo ljudstvo na referendumu, nemudoma razkriti vse dokumente in dokumentacijo, da ljudstvo kot suveren nosilec oblasti vidi, ali je mandant storil res vse, kar bi bil mogel in moral storiti (in kot zatrjuje, da je) za najbolj ugodno rešitev (kot je je mandant javno v medijih in drugje tudi oglaševal – tudi med t.i. referendumsko kampanjo) spora med dvema suverenima državama, ki predmetnega spora nista bili sposobni rešiti na drugačen način.

 

 

Predsednik arbitražnega tribunala Gilbert Guillaume bere končno odločitev (Final Award).

 

 

Dejstvo je, da je slovenska vlada preložila odgovornost odločanja o arbitražnem sporazumu na slovenske volivce, ki so ponovno (tako kot na plebiscitu ali referendumu o vstopu v EU in NATO) zmogli toliko razuma in zaupanja, da so kot mandatar podelili mandat slovenski vladi, četudi niso videli enega samega dokumenta, s katerim naj se v imenu ljudstva slovenska vlada pogaja in izpogaja najboljše za državo. Zaradi tega je že transparentnost tista, ki zahteva, da vsa navedena arbitražna dokumentacija postane javna in javno dostopna. Da bo ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, vedelo, kaj je v njegovem imenu slovenska vlada vlagala v sodni spis, s čem in kako je nastopala na sodišču.

 

Argument proti objavi teh dokumentov, češ da bi njihovo razkritje škodilo izvedbi postopka, določenega z arbitražnim sporazumom, ne vzdrži resne presoje, kajti postopka ni več (!) - odločitev arbitražnega tribunala je bila javno razglašena, postopek izvedbe (implementacije) sodbe pa ni nikjer opisan, predpisan ali celo dogovorjen. Škoditi izvedbi postopka, ki ga ni, enostavno ni mogoče. Znane so večkrat izražene, javno objavljane in vsakomur dostopne besede nekdanjega zunanjega ministra Erjavca, češ da ne vidi razlogov, da se dokumenti ne bi bili objavili. Podobno stališče je zastopal tudi nekdanji predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko.

 

 

 

Celotna obrazložitev MZZ, zakaj so dokumenti v zvezi z arbitražo še vedno zaupni, ne vzdrži resne kritike.

 

 

Podobno kot je bila v času socializma sodba pečat režimske volje in se je ni smelo kritizirati, tako je danes debata o vsebini arbitražne razsodbe očitno - prepovedana. Pomembno jo je spoštovati, ne glede na škodo, ki jo je utrpela država. Vendar smo danes v letu 2019 in socializma že dolgo ni več, živimo v času vladavine prava. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Prav tako ima mandatar pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali sedem milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana. Noben, prav noben tuj predstavnik, ki je prišel v Ljubljano ali se je v zadnjih mesecih srečal s slovenskimi diplomati v tujini, ni zavzel jasnega stališča glede "implementacije arbitraže" v prid naše države. Američani so se celo izrecno postavili na hrvaško stran, Evropska unija pa je jasno povedala, da nima sredstev za rešitev spora in da verjame v bilateralni dogovor.

 

Zavezniki in partnerji so nas zapustili, ker že osem let nimamo zunanje politike.

 

 

Mnogoštevilčna slovenska delegacija na arbitražnem sodišču v Haagu. 

 

 

Zahteva po javni objavi arbitražne dokumentacije je pravno utemeljena tudi v dejstvu, da slovenska vlada kot mandatar sploh ni imela pooblastila volivcev oziroma državljanov, da bi se kadarkoli in s komerkoli dogovarjala o tem, da bi pisni in ustni postopek pred arbitražnim tribunalom ostal zaupen. Če bi vlada imela namen, da celoten arbitražni postopek spravi v okvirje zaupnosti, potem bi morala o tem ljudstvo obvestiti pred referednumom o arbitraži in ga na to izrecno opozoriti - sicer ji upravičeno očitamo zavajanje.

 

Kajti idejo o trajni zaupnosti arbitražnega postopka bi volivci na referendumu zanesljivo zavrnili, ker takšnih skrivalnic noben normalen narod ne bi sprejel. Je pa zelo verjetno, da se je tedanja vlada bala, da bi volivci ne podprli arbitražnega sporazuma na referendumu, če bi vedeli, da nikoli ne bodo izvedeli resnice o vsebini, da ne bodo mogli vpogledari v sodni spis. Ljudstvo, ki je v svojstvu davkoplačevalcev plačalo stroške arbitražnega postopka, arbitrov, agentov, ekip itd., danes nima pravice vpogleda v spis, ker naj bi se nekdo zahrbtno in nezakonito dogovoril, da bo vsebina ostala zaupna?

 

Razmislite o tem, ko boste šli v nedeljo na volišča.

 

"Državljanom, ki se bodo udeležili referenduma, lahko svetujem le, da si arbitražni sporazum preberejo in si s tem vsaj malo pomirijo svojo vest. Tako si kasneje ne bodo mogli očitati, da so v celoti zgolj nasedli tem ali onim manipulacijam v referendumski kampanji. Seveda jim tudi to ne bo v resnično pomoč, kajti večji del arbitražnega sporazuma bo v primeru referendumske potrditve ratifikacije predmet diametralno nasprotujočih si razlag s strani Slovenije in Hrvaške. Odločitev arbitraže pa bo seveda mednarodnopravno dokončna in zavezujoča in bo tako enkrat za vselej razrešila mejni spor med obema državama. Le kdo si ne bi želel, da se ta mučna zgodba z mejnim sporom že enkrat zaključi. Toda pri tem seveda še zdaleč ni nepomembno, KAKO se bo zaključila. Ali si upate napovedati, kako se bo zaključila v primeru arbitraže? Kakorkoli že, naši politiki sedaj to od nas pričakujejo. Dovolite mi malo ironije: Zaupajo nam. Končno! Kako prijazno. Sicer pa pravi rek, da ima vsako ljudstvo takšno oblast, kakršno si zasluži. Zato si zaslužimo tudi referendum. Želim vam – sedaj brez ironije – da bi se na referendumu čim bolje odločili. Za Slovenijo in zase."

(dr. Miro Cerar, pravnik, leta 2010)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.126
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.956
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.900
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 949
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 672
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860