Razkrivamo

Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!

Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v občini Piran zahteval, da se javno objavi celotna dokumentacija, ki jo je Slovenija vložila v spis na arbitražnem sodišču v Haagu kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Vlagatelj zahteve je imel konkretno v mislih Memorandume in Protimemorandume Republike Slovenije iz leta 2013 ter odgovore Republike Slovenije iz leta 2016. Na zunanjem ministrstvu so njegovo zahtevo gladko zavrnili, češ da gre za zaupne dokumente, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti, to pa bi, če prav razumemo, škodovala ugledu Republike Slovenije. Toda takšni argumenti so za lase prevlečeni. Še več, obstaja utemeljena bojazen, da so na Mladiki takšno odločitev sprejeli na izrecno zahtevo ministra Mira Cerarja, čigar stranka SMC bo v nedeljo nastopila na evropskih volitvah; ne glede na to, da ankete SMC kažejo katastrofalen izkupiček, pa Cerar očitno noče tvegati objave vse arbitražne dokumentacije v tako občutljivem času, saj bi bržkone negativno vplivala na volilni rezultat. Ne gre pozabiti, da je bil prav on premier v času, ko je bil postopek na arbitražnem sodišču na vrhuncu in ko se je zgodil tudi škandal s hrvaškim prisluškovanjem Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik. Nenazadnje pa je bil Miro Cerar premier tudi takrat, ko so v Haagu slovesno razglasili razsodbo, s katero je Slovenija po oceni neodvisnih analitikov dosegla Pirovo zmago. Če bi vlagatelj zahteve po dostopu do informacij javnega značaja, ki je po naših informacijah prav v teh dneh na zavrnilno odločbo ministrstva za zunanje zadeve že vložil pritožbo, uspel dokazati tudi vzročno zvezo med zavrnitvijo in evropskimi volitvami, bi lahko nemudoma izpostavili vprašanje osebne odgovornosti ministra Cerarja, kajti že poskus vplivanja na izdajo odločbe bi pomenil zlorabo položaja, kar pa je tudi kaznivo dejanje.

23.05.2019 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   Miro Cerar   MZZ   zunanje ministrstvo   Karl Erjavec   dokument   Memorandum   zaupnost   Haag   javnost

Foto: portal+ / pca-cpa.org

Zahteva po razkritju vseh dokumentov, povezanih za arbitražo, je nujno in pravno utemljeno. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na arbitražnem sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Mandatar ima tudi pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali 7 milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana.

Slovenski državljan s stalnim prebivališčem v piranski občini P. A. (ime je znano uredništvu) se je obrnil na portal+ kot nekdo, ki se je doslej trudil in trudil, da bi razumel vso zgodbo z izvrševanjem arbitražne odločbe (vir) o meji med Slovenijo in Hrvaško, pa mu to nikakor ni uspelo. In ker ni nacionalnega konsenza niti o tem, ali je v Haagu izdana odločba (t.i. Final Award) za Slovenijo uspeh ali poraz, se je odločil, da od ministrstva za zunanje zadeve zahteva vpogled v spis, ki je bil s strani Slovenije predložen arbitrom. Svojo zahtevo je formalno argumentiral na podlagi Zakona o dostopu do infromacij javnega značaja. Utemeljitev pa izhaja tudi iz dejstva, da je ljudstvo v Sloveniji na naknadnem zakonodajnem referendumo potrdilo mednarodno pogodbo in s tem dalo mandat vladi, da se v imenu ljudstva kot nosilca oblasti (3. člen ustave: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo.") kar najbolje in učinkoviteje pogaja in zastopa interese državljank in državljanov Republike Slovenije.

 

Iz zunanjega ministrstva je P. A. 7. maja prejel zavrnilno odločbo. Podobno se je pred njim zgodilo že več drugim vlagateljem podobne zahteve. Vendar je v tem zadnjem primeru vseeno nekaj tako pomembnih podrobnosti, da si zaslužijo širšo medijsko osvetlitev, kajti nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško se vleče že vse od slovenske osamosvojitve 25. junija 1991 dalje, pri čemer nobeni slovenski vladi doslej - in na koncu zaradi hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka niti arbitražnemu tribunalu v Haagu ne - ni uspelo skleniti veljavnega mednarodnega sporazuma z Republiko Hrvaško, ki bi dokončno določil mejo med državama.

 

 

Vlagatelj je tako od Mladike zahteval objavo celotne dokumentacije, ki jo je Republika Slovenija vložila v spis kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je začel veljati 29. novembra 2010, in ki sta ga skupaj registrirali pri sekretariatu Organizacije združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Pisni del arbitražnega postopka je sicer potekal od februarja 2013 do marca 2014, potem pa je v času od 2. do 13. junija 2014 sledila ustna obravnava pred arbitražnim tribunalom v Haagu (vir). Temelj za odločanje pred arbitražnim tribunalom je bil sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške, podpisan pod okriljem švedskega predsedstva Evropske unije 4. novembra 2009 v Stockholmu. Podpisnika sta bila Borut Pahor in Jadranka Kosor.

 

Kaj je torej zahteval vlagatelj? Da se objavijo oziroma da se mu omogoči vpogled v vso dokumentacijo, torej v:

 

1. Memorandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, 3 in 4) z dne 13. 2. 2013,

 

2. Protimemurandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 11. 11. 2013 in 

 

3. odgovore Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 26. 2. 2016. 

 

 

Peti odstavek 6. člena Arbitražnega sporazuma (vir) določa, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen. Ni neznanka, da sta se stranki tega postopka dogovorili, da bosta pisni in ustni del postopka ostala zaupna v času trajanja postopka, medtem ko bo končna razsodba javna. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da bi se določbe o zaupnosti razlagale tako, da Slovenija ne sme in ne more (enostransko ali s soglasjem Republike Hrvaške) razkriti vsebine postopka - dokumentacije pred arbitražnim sodiščem. Ravno nasprotno, Slovenija mora, je dolžna in bi morala nemudoma po razglasitvi (ko so se Karlu Viktorju Erjavcu orosile oči, kot je dejal sam v prvem odzivu za medije, misleč, da je Slovenija zmagala v tem sporu) zaradi mandata, ki ji ga je bilo podelilo ljudstvo na referendumu, nemudoma razkriti vse dokumente in dokumentacijo, da ljudstvo kot suveren nosilec oblasti vidi, ali je mandant storil res vse, kar bi bil mogel in moral storiti (in kot zatrjuje, da je) za najbolj ugodno rešitev (kot je je mandant javno v medijih in drugje tudi oglaševal – tudi med t.i. referendumsko kampanjo) spora med dvema suverenima državama, ki predmetnega spora nista bili sposobni rešiti na drugačen način.

 

 

Predsednik arbitražnega tribunala Gilbert Guillaume bere končno odločitev (Final Award).

 

 

Dejstvo je, da je slovenska vlada preložila odgovornost odločanja o arbitražnem sporazumu na slovenske volivce, ki so ponovno (tako kot na plebiscitu ali referendumu o vstopu v EU in NATO) zmogli toliko razuma in zaupanja, da so kot mandatar podelili mandat slovenski vladi, četudi niso videli enega samega dokumenta, s katerim naj se v imenu ljudstva slovenska vlada pogaja in izpogaja najboljše za državo. Zaradi tega je že transparentnost tista, ki zahteva, da vsa navedena arbitražna dokumentacija postane javna in javno dostopna. Da bo ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, vedelo, kaj je v njegovem imenu slovenska vlada vlagala v sodni spis, s čem in kako je nastopala na sodišču.

 

Argument proti objavi teh dokumentov, češ da bi njihovo razkritje škodilo izvedbi postopka, določenega z arbitražnim sporazumom, ne vzdrži resne presoje, kajti postopka ni več (!) - odločitev arbitražnega tribunala je bila javno razglašena, postopek izvedbe (implementacije) sodbe pa ni nikjer opisan, predpisan ali celo dogovorjen. Škoditi izvedbi postopka, ki ga ni, enostavno ni mogoče. Znane so večkrat izražene, javno objavljane in vsakomur dostopne besede nekdanjega zunanjega ministra Erjavca, češ da ne vidi razlogov, da se dokumenti ne bi bili objavili. Podobno stališče je zastopal tudi nekdanji predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko.

 

 

 

Celotna obrazložitev MZZ, zakaj so dokumenti v zvezi z arbitražo še vedno zaupni, ne vzdrži resne kritike.

 

 

Podobno kot je bila v času socializma sodba pečat režimske volje in se je ni smelo kritizirati, tako je danes debata o vsebini arbitražne razsodbe očitno - prepovedana. Pomembno jo je spoštovati, ne glede na škodo, ki jo je utrpela država. Vendar smo danes v letu 2019 in socializma že dolgo ni več, živimo v času vladavine prava. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Prav tako ima mandatar pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali sedem milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana. Noben, prav noben tuj predstavnik, ki je prišel v Ljubljano ali se je v zadnjih mesecih srečal s slovenskimi diplomati v tujini, ni zavzel jasnega stališča glede "implementacije arbitraže" v prid naše države. Američani so se celo izrecno postavili na hrvaško stran, Evropska unija pa je jasno povedala, da nima sredstev za rešitev spora in da verjame v bilateralni dogovor.

 

Zavezniki in partnerji so nas zapustili, ker že osem let nimamo zunanje politike.

 

 

Mnogoštevilčna slovenska delegacija na arbitražnem sodišču v Haagu. 

 

 

Zahteva po javni objavi arbitražne dokumentacije je pravno utemeljena tudi v dejstvu, da slovenska vlada kot mandatar sploh ni imela pooblastila volivcev oziroma državljanov, da bi se kadarkoli in s komerkoli dogovarjala o tem, da bi pisni in ustni postopek pred arbitražnim tribunalom ostal zaupen. Če bi vlada imela namen, da celoten arbitražni postopek spravi v okvirje zaupnosti, potem bi morala o tem ljudstvo obvestiti pred referednumom o arbitraži in ga na to izrecno opozoriti - sicer ji upravičeno očitamo zavajanje.

 

Kajti idejo o trajni zaupnosti arbitražnega postopka bi volivci na referendumu zanesljivo zavrnili, ker takšnih skrivalnic noben normalen narod ne bi sprejel. Je pa zelo verjetno, da se je tedanja vlada bala, da bi volivci ne podprli arbitražnega sporazuma na referendumu, če bi vedeli, da nikoli ne bodo izvedeli resnice o vsebini, da ne bodo mogli vpogledari v sodni spis. Ljudstvo, ki je v svojstvu davkoplačevalcev plačalo stroške arbitražnega postopka, arbitrov, agentov, ekip itd., danes nima pravice vpogleda v spis, ker naj bi se nekdo zahrbtno in nezakonito dogovoril, da bo vsebina ostala zaupna?

 

Razmislite o tem, ko boste šli v nedeljo na volišča.

 

"Državljanom, ki se bodo udeležili referenduma, lahko svetujem le, da si arbitražni sporazum preberejo in si s tem vsaj malo pomirijo svojo vest. Tako si kasneje ne bodo mogli očitati, da so v celoti zgolj nasedli tem ali onim manipulacijam v referendumski kampanji. Seveda jim tudi to ne bo v resnično pomoč, kajti večji del arbitražnega sporazuma bo v primeru referendumske potrditve ratifikacije predmet diametralno nasprotujočih si razlag s strani Slovenije in Hrvaške. Odločitev arbitraže pa bo seveda mednarodnopravno dokončna in zavezujoča in bo tako enkrat za vselej razrešila mejni spor med obema državama. Le kdo si ne bi želel, da se ta mučna zgodba z mejnim sporom že enkrat zaključi. Toda pri tem seveda še zdaleč ni nepomembno, KAKO se bo zaključila. Ali si upate napovedati, kako se bo zaključila v primeru arbitraže? Kakorkoli že, naši politiki sedaj to od nas pričakujejo. Dovolite mi malo ironije: Zaupajo nam. Končno! Kako prijazno. Sicer pa pravi rek, da ima vsako ljudstvo takšno oblast, kakršno si zasluži. Zato si zaslužimo tudi referendum. Želim vam – sedaj brez ironije – da bi se na referendumu čim bolje odločili. Za Slovenijo in zase."

(dr. Miro Cerar, pravnik, leta 2010)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.219
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.881
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.963
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.192
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.228
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.210
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 933
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.142
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.706