Razkrivamo

Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!

Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v občini Piran zahteval, da se javno objavi celotna dokumentacija, ki jo je Slovenija vložila v spis na arbitražnem sodišču v Haagu kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Vlagatelj zahteve je imel konkretno v mislih Memorandume in Protimemorandume Republike Slovenije iz leta 2013 ter odgovore Republike Slovenije iz leta 2016. Na zunanjem ministrstvu so njegovo zahtevo gladko zavrnili, češ da gre za zaupne dokumente, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti, to pa bi, če prav razumemo, škodovala ugledu Republike Slovenije. Toda takšni argumenti so za lase prevlečeni. Še več, obstaja utemeljena bojazen, da so na Mladiki takšno odločitev sprejeli na izrecno zahtevo ministra Mira Cerarja, čigar stranka SMC bo v nedeljo nastopila na evropskih volitvah; ne glede na to, da ankete SMC kažejo katastrofalen izkupiček, pa Cerar očitno noče tvegati objave vse arbitražne dokumentacije v tako občutljivem času, saj bi bržkone negativno vplivala na volilni rezultat. Ne gre pozabiti, da je bil prav on premier v času, ko je bil postopek na arbitražnem sodišču na vrhuncu in ko se je zgodil tudi škandal s hrvaškim prisluškovanjem Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik. Nenazadnje pa je bil Miro Cerar premier tudi takrat, ko so v Haagu slovesno razglasili razsodbo, s katero je Slovenija po oceni neodvisnih analitikov dosegla Pirovo zmago. Če bi vlagatelj zahteve po dostopu do informacij javnega značaja, ki je po naših informacijah prav v teh dneh na zavrnilno odločbo ministrstva za zunanje zadeve že vložil pritožbo, uspel dokazati tudi vzročno zvezo med zavrnitvijo in evropskimi volitvami, bi lahko nemudoma izpostavili vprašanje osebne odgovornosti ministra Cerarja, kajti že poskus vplivanja na izdajo odločbe bi pomenil zlorabo položaja, kar pa je tudi kaznivo dejanje.

23.05.2019 21:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   Miro Cerar   MZZ   zunanje ministrstvo   Karl Erjavec   dokument   Memorandum   zaupnost   Haag   javnost

Foto: portal+ / pca-cpa.org

Zahteva po razkritju vseh dokumentov, povezanih za arbitražo, je nujno in pravno utemljeno. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na arbitražnem sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Mandatar ima tudi pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali 7 milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana.

Slovenski državljan s stalnim prebivališčem v piranski občini P. A. (ime je znano uredništvu) se je obrnil na portal+ kot nekdo, ki se je doslej trudil in trudil, da bi razumel vso zgodbo z izvrševanjem arbitražne odločbe (vir) o meji med Slovenijo in Hrvaško, pa mu to nikakor ni uspelo. In ker ni nacionalnega konsenza niti o tem, ali je v Haagu izdana odločba (t.i. Final Award) za Slovenijo uspeh ali poraz, se je odločil, da od ministrstva za zunanje zadeve zahteva vpogled v spis, ki je bil s strani Slovenije predložen arbitrom. Svojo zahtevo je formalno argumentiral na podlagi Zakona o dostopu do infromacij javnega značaja. Utemeljitev pa izhaja tudi iz dejstva, da je ljudstvo v Sloveniji na naknadnem zakonodajnem referendumo potrdilo mednarodno pogodbo in s tem dalo mandat vladi, da se v imenu ljudstva kot nosilca oblasti (3. člen ustave: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo.") kar najbolje in učinkoviteje pogaja in zastopa interese državljank in državljanov Republike Slovenije.

 

Iz zunanjega ministrstva je P. A. 7. maja prejel zavrnilno odločbo. Podobno se je pred njim zgodilo že več drugim vlagateljem podobne zahteve. Vendar je v tem zadnjem primeru vseeno nekaj tako pomembnih podrobnosti, da si zaslužijo širšo medijsko osvetlitev, kajti nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško se vleče že vse od slovenske osamosvojitve 25. junija 1991 dalje, pri čemer nobeni slovenski vladi doslej - in na koncu zaradi hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka niti arbitražnemu tribunalu v Haagu ne - ni uspelo skleniti veljavnega mednarodnega sporazuma z Republiko Hrvaško, ki bi dokončno določil mejo med državama.

 

 

Vlagatelj je tako od Mladike zahteval objavo celotne dokumentacije, ki jo je Republika Slovenija vložila v spis kot pravno podlago za odločanje o arbitražnem sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je začel veljati 29. novembra 2010, in ki sta ga skupaj registrirali pri sekretariatu Organizacije združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Pisni del arbitražnega postopka je sicer potekal od februarja 2013 do marca 2014, potem pa je v času od 2. do 13. junija 2014 sledila ustna obravnava pred arbitražnim tribunalom v Haagu (vir). Temelj za odločanje pred arbitražnim tribunalom je bil sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške, podpisan pod okriljem švedskega predsedstva Evropske unije 4. novembra 2009 v Stockholmu. Podpisnika sta bila Borut Pahor in Jadranka Kosor.

 

Kaj je torej zahteval vlagatelj? Da se objavijo oziroma da se mu omogoči vpogled v vso dokumentacijo, torej v:

 

1. Memorandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, 3 in 4) z dne 13. 2. 2013,

 

2. Protimemurandume Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 11. 11. 2013 in 

 

3. odgovore Republike Slovenije (Zvezek 1, 2, in 3) z dne 26. 2. 2016. 

 

 

Peti odstavek 6. člena Arbitražnega sporazuma (vir) določa, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen. Ni neznanka, da sta se stranki tega postopka dogovorili, da bosta pisni in ustni del postopka ostala zaupna v času trajanja postopka, medtem ko bo končna razsodba javna. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da bi se določbe o zaupnosti razlagale tako, da Slovenija ne sme in ne more (enostransko ali s soglasjem Republike Hrvaške) razkriti vsebine postopka - dokumentacije pred arbitražnim sodiščem. Ravno nasprotno, Slovenija mora, je dolžna in bi morala nemudoma po razglasitvi (ko so se Karlu Viktorju Erjavcu orosile oči, kot je dejal sam v prvem odzivu za medije, misleč, da je Slovenija zmagala v tem sporu) zaradi mandata, ki ji ga je bilo podelilo ljudstvo na referendumu, nemudoma razkriti vse dokumente in dokumentacijo, da ljudstvo kot suveren nosilec oblasti vidi, ali je mandant storil res vse, kar bi bil mogel in moral storiti (in kot zatrjuje, da je) za najbolj ugodno rešitev (kot je je mandant javno v medijih in drugje tudi oglaševal – tudi med t.i. referendumsko kampanjo) spora med dvema suverenima državama, ki predmetnega spora nista bili sposobni rešiti na drugačen način.

 

 

Predsednik arbitražnega tribunala Gilbert Guillaume bere končno odločitev (Final Award).

 

 

Dejstvo je, da je slovenska vlada preložila odgovornost odločanja o arbitražnem sporazumu na slovenske volivce, ki so ponovno (tako kot na plebiscitu ali referendumu o vstopu v EU in NATO) zmogli toliko razuma in zaupanja, da so kot mandatar podelili mandat slovenski vladi, četudi niso videli enega samega dokumenta, s katerim naj se v imenu ljudstva slovenska vlada pogaja in izpogaja najboljše za državo. Zaradi tega je že transparentnost tista, ki zahteva, da vsa navedena arbitražna dokumentacija postane javna in javno dostopna. Da bo ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, vedelo, kaj je v njegovem imenu slovenska vlada vlagala v sodni spis, s čem in kako je nastopala na sodišču.

 

Argument proti objavi teh dokumentov, češ da bi njihovo razkritje škodilo izvedbi postopka, določenega z arbitražnim sporazumom, ne vzdrži resne presoje, kajti postopka ni več (!) - odločitev arbitražnega tribunala je bila javno razglašena, postopek izvedbe (implementacije) sodbe pa ni nikjer opisan, predpisan ali celo dogovorjen. Škoditi izvedbi postopka, ki ga ni, enostavno ni mogoče. Znane so večkrat izražene, javno objavljane in vsakomur dostopne besede nekdanjega zunanjega ministra Erjavca, češ da ne vidi razlogov, da se dokumenti ne bi bili objavili. Podobno stališče je zastopal tudi nekdanji predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko.

 

 

 

Celotna obrazložitev MZZ, zakaj so dokumenti v zvezi z arbitražo še vedno zaupni, ne vzdrži resne kritike.

 

 

Podobno kot je bila v času socializma sodba pečat režimske volje in se je ni smelo kritizirati, tako je danes debata o vsebini arbitražne razsodbe očitno - prepovedana. Pomembno jo je spoštovati, ne glede na škodo, ki jo je utrpela država. Vendar smo danes v letu 2019 in socializma že dolgo ni več, živimo v času vladavine prava. Ljudstvo kot mandatar ima pravico vedeti, kako je mandant (tj. slovenska vlada oziroma njeni pooblaščenci na sodišču) branil njegove pravice in zastopal njegove interese. Prav tako ima mandatar pravico vedeti, zakaj sojenje, za katero smo slovenski davkoplačevalci plačali sedem milijonov evrov, ni pripeljalo do končne rešitve problema in zakaj je Slovenija danes tako mednarodno izolirana. Noben, prav noben tuj predstavnik, ki je prišel v Ljubljano ali se je v zadnjih mesecih srečal s slovenskimi diplomati v tujini, ni zavzel jasnega stališča glede "implementacije arbitraže" v prid naše države. Američani so se celo izrecno postavili na hrvaško stran, Evropska unija pa je jasno povedala, da nima sredstev za rešitev spora in da verjame v bilateralni dogovor.

 

Zavezniki in partnerji so nas zapustili, ker že osem let nimamo zunanje politike.

 

 

Mnogoštevilčna slovenska delegacija na arbitražnem sodišču v Haagu. 

 

 

Zahteva po javni objavi arbitražne dokumentacije je pravno utemeljena tudi v dejstvu, da slovenska vlada kot mandatar sploh ni imela pooblastila volivcev oziroma državljanov, da bi se kadarkoli in s komerkoli dogovarjala o tem, da bi pisni in ustni postopek pred arbitražnim tribunalom ostal zaupen. Če bi vlada imela namen, da celoten arbitražni postopek spravi v okvirje zaupnosti, potem bi morala o tem ljudstvo obvestiti pred referednumom o arbitraži in ga na to izrecno opozoriti - sicer ji upravičeno očitamo zavajanje.

 

Kajti idejo o trajni zaupnosti arbitražnega postopka bi volivci na referendumu zanesljivo zavrnili, ker takšnih skrivalnic noben normalen narod ne bi sprejel. Je pa zelo verjetno, da se je tedanja vlada bala, da bi volivci ne podprli arbitražnega sporazuma na referendumu, če bi vedeli, da nikoli ne bodo izvedeli resnice o vsebini, da ne bodo mogli vpogledari v sodni spis. Ljudstvo, ki je v svojstvu davkoplačevalcev plačalo stroške arbitražnega postopka, arbitrov, agentov, ekip itd., danes nima pravice vpogleda v spis, ker naj bi se nekdo zahrbtno in nezakonito dogovoril, da bo vsebina ostala zaupna?

 

Razmislite o tem, ko boste šli v nedeljo na volišča.

 

"Državljanom, ki se bodo udeležili referenduma, lahko svetujem le, da si arbitražni sporazum preberejo in si s tem vsaj malo pomirijo svojo vest. Tako si kasneje ne bodo mogli očitati, da so v celoti zgolj nasedli tem ali onim manipulacijam v referendumski kampanji. Seveda jim tudi to ne bo v resnično pomoč, kajti večji del arbitražnega sporazuma bo v primeru referendumske potrditve ratifikacije predmet diametralno nasprotujočih si razlag s strani Slovenije in Hrvaške. Odločitev arbitraže pa bo seveda mednarodnopravno dokončna in zavezujoča in bo tako enkrat za vselej razrešila mejni spor med obema državama. Le kdo si ne bi želel, da se ta mučna zgodba z mejnim sporom že enkrat zaključi. Toda pri tem seveda še zdaleč ni nepomembno, KAKO se bo zaključila. Ali si upate napovedati, kako se bo zaključila v primeru arbitraže? Kakorkoli že, naši politiki sedaj to od nas pričakujejo. Dovolite mi malo ironije: Zaupajo nam. Končno! Kako prijazno. Sicer pa pravi rek, da ima vsako ljudstvo takšno oblast, kakršno si zasluži. Zato si zaslužimo tudi referendum. Želim vam – sedaj brez ironije – da bi se na referendumu čim bolje odločili. Za Slovenijo in zase."

(dr. Miro Cerar, pravnik, leta 2010)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.660
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.878
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.277
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112