Komentar

Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"

Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti.

26.05.2019 21:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Amerika   Foreign Affairs   Spiegel   Angela Merkel   Trump   Nemčija   stabilnost   razpad

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih.

Na pročelju zapuščene ljubljanske tovarne koles Rog piše z velikimi črkami: NEOMEJEN ROG TRAJANJA, kar po vsem videzu pomeni, da naj bi tamkajšnje nekonvencionalno in za mnoge sporno dogajanje, recimo mu kulturni boj, trajalo v nedogled. Trajnost kulturnega boja, ki spominja na permanentno revolucijo, je zanimiv koncept, ki je seveda temeljito navzkriž z urejeno družbo in kolikor toliko stabilnim svetovnim redom. Nasprotno od napisa na Rogu nas poučujejo opozorila na zdravilih in živilih: rok uporabnosti traja od enega meseca do nekaj let, vendar je omejen. Na področju politike so spremembe oz. omejen rok trajanja / uporabnosti povezane z demokracijo, na področju znanosti z napredkom. Albert Einstein naj bi bil avtor duhovite izjave, da je »norost delati vedno znova isto stvar in pričakovati drugačne rezultate«. Toliko za uvod.

 

Nova številka ameriške zunanjepolitične revije Foreign Affairs objavlja besedilo znanega "neokonservativnega" zgodovinarja in političnega analitika, avtorja znane domislice, da so Američani iz Marsa, Evropejci pa iz Venere, Roberta Kagana Novo nemško vprašanje - kaj se zgodi, ko Evropa razpade? [1]. Liberalno, zahodno usmerjeno Nemčijo in Evropo, kot jo poznamo, so vzdrževali štirje elementi, pravi Kagan: "ameriško varnostno jamstvo, mednarodni režim svobodne trgovine, demokratični val in zatiranje nacionalizma". Ti elementi se podirajo drug za drugim. Nova desničarska nacionalistična gibanja v Nemčiji (AfD), protiliberalne in avtoritarne vlade Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, brexit in Trumpova politika potiskajo Evropo in Nemčijo "nazaj k nekakšni novi različici njune preteklosti". S tem v zvezi Kagan omenja domnevo Timothyja Gartona Asha, da gre za "kulturni boj za nemško prihodnost".

 

Federico Fubini je v članku Korenine evropske delitve (Kaganovim prognozam) dodal ugotovitev, da "se nekatere države na obrobju Evropske unije ostro zoperstavljajo priseljevanju na nacionalističnih osnovah. Vendar so njihovi državljani vse bolj zaskrbljeni zaradi nasprotne grožnje: da bodo njihovi prijatelji in družinski člani pobrali stvari in odšli". Notranje priseljevanje v Nemčijo ("nevidna transferna unija") iz drugih držav Evropske unije naj bi v zadnjih desetih letih doseglo 2,7 milijona. Nove članice EU naj bi na ta način v nemško ekonomijo pretočile več kot sto milijard evrov [2].

 

Nova številka nemškega tednika Der Spiegel je posvečena kanclerki (v odhajanju) Angeli Merkel, predvsem pa njenim mračnim napovedim glede Evrope. Merklova se je v zadnjem obdobju zamerila svojim državljanom in novim članicam v zvezi z migrantsko krizo, kar je nemara eden od vzrokov za njen umik. Kanclerka je nedavno govorila o evropski zgodovini po "augsburški verski spravi" leta 1555, po kateri je bilo videti, da sta sovraštvo in nasilje prevladana. Toda potem, pravi Merklova, je generacija, ki je doživela bedo pred spravo, umrla, nova generacija pa je bila hitro naveličana kompromisov, in začela se je tridesetletna vojna [3]. Obsežni analitični, vsekakor spoštljivi spis opozarja na kanclerkino dolgotrajno in uspešno kariero, obenem pa opaža, da bi lahko - v primerjavi z enako dolgotrajnima kanclerjema Adenauerjem in Kohlom - naredila več. Merklova se po eni strani zaveda težav z obrambo in napetimi odnosi z Ameriko, celo s Francozi, po drugi strani ne ukrepa, kot bi lahko. "To kanclerstvo", piše Spiegel, "je zaspalo. Merklova ugasne luč in pravi: lahko noč!"

 

 

***

 

Kaj je skupna točka omenjenih člankov? Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti. Merklovi očitajo, da ni odločnejša, pri Trumpu opozarjajo na brezbrižnost glede Evrope, pri novih članicah na avtoritarnost, predvsem pa na nesrečno usodo v zvezi z begom možganov. Vse to pomeni, da Evropska unija ni pravilno organizirana, za kar naj bi bila pretežno odgovorna Nemčija.

 

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih. Po demokratu Clintonu je prišel republikanec Bush, po njem spet demokrat Obama, po njem republikanec Trump. Podobno velja za Britance. Po laburističnem Callaghanu sta prišla konservativna Thatcherjeva in Major, za njima laburista Blair in Brown, nato spet Cameron … Za Nemčijo in Avstrijo je značilna drugačna dinamika, ki se kaže v levo-desnih koalicijah. V Franciji je konservativcem sledil socialistični Mitterrand, temu konservativna Chirac in Sarkozy, za njima je prišel socialistično-liberalni Macron … Stabilnost obstaja, vendar spreminja "lokacijo", njeno mesto je vedno drugje.

 

In kaj je slovenski problem? Nekdanji predsednik vlade Cerar je stavil na stabilnost, torej na delovanje v smislu "vedno znova ista stvar". Aktualna vlada glede stabilnosti ni povsem jasna oz. enotna, saj je odvisna od permanentnega kulturnega boja oz. revolucionarne Levice.

 

Še važnejši je rok trajanja in uporabnosti oz. pozabljivost, malomarnost glede preteklosti oz. zgodovine. Nekdanji komunistični sistem je gojil revolucionarne tradicije, torej stabilno nestabilnost oz. neomejen rok trajanja vladajoče partije, privilegijev in korupcije novega razreda: "po Titu Tito". Videti je, da slovenski levičarji nadaljujejo po tej poti. Bistvo demokracije je seveda omejevanje oblasti, zato so si "strici iz ozadja" izmislili politiko "novih obrazov", ki naj bi dokazovali, da gre za politiko, ki je dovzetna za spremembe, ki se ne oklepa položajev, kot se jih je oklepala nekoč. V resnici je prišlo do navidezne dovzetnosti za spremembe. Da je tako, dokazujejo primeri iz zdravstva, šolstva, pravosodja, bančništva, celo medijev. V Sloveniji imamo stabilno nestabilnost. In norost, ko naši voditelji delajo kar naprej iste stvari. Morda pa ni norost in sprememb sploh ne pričakujejo?

 

________________

[1] Robert Kagan (tudi soprog vrhunske ameriške diplomatke v času Clintona in Obame - Victorie Nuland), "The New German Question - What Happens When Europe Comes Apart?", Foreign Affairs, May/June 2019, str. 108-120.      

 

[2] Federico Fubini, “The Roots of European Division”, ING - Project Syndicate, 17. maja 2019.

 

[3] René Pfister, "Zeiten des Aufruhrs", Der Spiegel, Nr. 21/18.5.2019, str. 18.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922