Komentar

Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"

Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti.

26.05.2019 21:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Amerika   Foreign Affairs   Spiegel   Angela Merkel   Trump   Nemčija   stabilnost   razpad

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih.

Na pročelju zapuščene ljubljanske tovarne koles Rog piše z velikimi črkami: NEOMEJEN ROG TRAJANJA, kar po vsem videzu pomeni, da naj bi tamkajšnje nekonvencionalno in za mnoge sporno dogajanje, recimo mu kulturni boj, trajalo v nedogled. Trajnost kulturnega boja, ki spominja na permanentno revolucijo, je zanimiv koncept, ki je seveda temeljito navzkriž z urejeno družbo in kolikor toliko stabilnim svetovnim redom. Nasprotno od napisa na Rogu nas poučujejo opozorila na zdravilih in živilih: rok uporabnosti traja od enega meseca do nekaj let, vendar je omejen. Na področju politike so spremembe oz. omejen rok trajanja / uporabnosti povezane z demokracijo, na področju znanosti z napredkom. Albert Einstein naj bi bil avtor duhovite izjave, da je »norost delati vedno znova isto stvar in pričakovati drugačne rezultate«. Toliko za uvod.

 

Nova številka ameriške zunanjepolitične revije Foreign Affairs objavlja besedilo znanega "neokonservativnega" zgodovinarja in političnega analitika, avtorja znane domislice, da so Američani iz Marsa, Evropejci pa iz Venere, Roberta Kagana Novo nemško vprašanje - kaj se zgodi, ko Evropa razpade? [1]. Liberalno, zahodno usmerjeno Nemčijo in Evropo, kot jo poznamo, so vzdrževali štirje elementi, pravi Kagan: "ameriško varnostno jamstvo, mednarodni režim svobodne trgovine, demokratični val in zatiranje nacionalizma". Ti elementi se podirajo drug za drugim. Nova desničarska nacionalistična gibanja v Nemčiji (AfD), protiliberalne in avtoritarne vlade Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, brexit in Trumpova politika potiskajo Evropo in Nemčijo "nazaj k nekakšni novi različici njune preteklosti". S tem v zvezi Kagan omenja domnevo Timothyja Gartona Asha, da gre za "kulturni boj za nemško prihodnost".

 

Federico Fubini je v članku Korenine evropske delitve (Kaganovim prognozam) dodal ugotovitev, da "se nekatere države na obrobju Evropske unije ostro zoperstavljajo priseljevanju na nacionalističnih osnovah. Vendar so njihovi državljani vse bolj zaskrbljeni zaradi nasprotne grožnje: da bodo njihovi prijatelji in družinski člani pobrali stvari in odšli". Notranje priseljevanje v Nemčijo ("nevidna transferna unija") iz drugih držav Evropske unije naj bi v zadnjih desetih letih doseglo 2,7 milijona. Nove članice EU naj bi na ta način v nemško ekonomijo pretočile več kot sto milijard evrov [2].

 

Nova številka nemškega tednika Der Spiegel je posvečena kanclerki (v odhajanju) Angeli Merkel, predvsem pa njenim mračnim napovedim glede Evrope. Merklova se je v zadnjem obdobju zamerila svojim državljanom in novim članicam v zvezi z migrantsko krizo, kar je nemara eden od vzrokov za njen umik. Kanclerka je nedavno govorila o evropski zgodovini po "augsburški verski spravi" leta 1555, po kateri je bilo videti, da sta sovraštvo in nasilje prevladana. Toda potem, pravi Merklova, je generacija, ki je doživela bedo pred spravo, umrla, nova generacija pa je bila hitro naveličana kompromisov, in začela se je tridesetletna vojna [3]. Obsežni analitični, vsekakor spoštljivi spis opozarja na kanclerkino dolgotrajno in uspešno kariero, obenem pa opaža, da bi lahko - v primerjavi z enako dolgotrajnima kanclerjema Adenauerjem in Kohlom - naredila več. Merklova se po eni strani zaveda težav z obrambo in napetimi odnosi z Ameriko, celo s Francozi, po drugi strani ne ukrepa, kot bi lahko. "To kanclerstvo", piše Spiegel, "je zaspalo. Merklova ugasne luč in pravi: lahko noč!"

 

 

***

 

Kaj je skupna točka omenjenih člankov? Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti. Merklovi očitajo, da ni odločnejša, pri Trumpu opozarjajo na brezbrižnost glede Evrope, pri novih članicah na avtoritarnost, predvsem pa na nesrečno usodo v zvezi z begom možganov. Vse to pomeni, da Evropska unija ni pravilno organizirana, za kar naj bi bila pretežno odgovorna Nemčija.

 

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih. Po demokratu Clintonu je prišel republikanec Bush, po njem spet demokrat Obama, po njem republikanec Trump. Podobno velja za Britance. Po laburističnem Callaghanu sta prišla konservativna Thatcherjeva in Major, za njima laburista Blair in Brown, nato spet Cameron … Za Nemčijo in Avstrijo je značilna drugačna dinamika, ki se kaže v levo-desnih koalicijah. V Franciji je konservativcem sledil socialistični Mitterrand, temu konservativna Chirac in Sarkozy, za njima je prišel socialistično-liberalni Macron … Stabilnost obstaja, vendar spreminja "lokacijo", njeno mesto je vedno drugje.

 

In kaj je slovenski problem? Nekdanji predsednik vlade Cerar je stavil na stabilnost, torej na delovanje v smislu "vedno znova ista stvar". Aktualna vlada glede stabilnosti ni povsem jasna oz. enotna, saj je odvisna od permanentnega kulturnega boja oz. revolucionarne Levice.

 

Še važnejši je rok trajanja in uporabnosti oz. pozabljivost, malomarnost glede preteklosti oz. zgodovine. Nekdanji komunistični sistem je gojil revolucionarne tradicije, torej stabilno nestabilnost oz. neomejen rok trajanja vladajoče partije, privilegijev in korupcije novega razreda: "po Titu Tito". Videti je, da slovenski levičarji nadaljujejo po tej poti. Bistvo demokracije je seveda omejevanje oblasti, zato so si "strici iz ozadja" izmislili politiko "novih obrazov", ki naj bi dokazovali, da gre za politiko, ki je dovzetna za spremembe, ki se ne oklepa položajev, kot se jih je oklepala nekoč. V resnici je prišlo do navidezne dovzetnosti za spremembe. Da je tako, dokazujejo primeri iz zdravstva, šolstva, pravosodja, bančništva, celo medijev. V Sloveniji imamo stabilno nestabilnost. In norost, ko naši voditelji delajo kar naprej iste stvari. Morda pa ni norost in sprememb sploh ne pričakujejo?

 

________________

[1] Robert Kagan (tudi soprog vrhunske ameriške diplomatke v času Clintona in Obame - Victorie Nuland), "The New German Question - What Happens When Europe Comes Apart?", Foreign Affairs, May/June 2019, str. 108-120.      

 

[2] Federico Fubini, “The Roots of European Division”, ING - Project Syndicate, 17. maja 2019.

 

[3] René Pfister, "Zeiten des Aufruhrs", Der Spiegel, Nr. 21/18.5.2019, str. 18.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.699
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.487
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.296
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.145
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.343
06/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.981
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.177
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
09/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 929
10/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.118