Komentar

Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva

Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati? Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija Vsemogočega. Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. 

25.05.2019 21:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ikona   Edvard Zajec   Malevič   Peter Mlakar

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega".

Pred dvema tednoma smo se v tržaškem teatru Miela z gledališkim informansom Kozmizem: 2001/Zajec-Rojc priklonili pionirju računalniške umetnosti svetovnega pomena Edvardu Zajcu s pomočjo njegovega prijatelja, pianista Aleksandra Rojca. Priklonili smo se njegovi ultimativni umetnini Informatrix, ki je izoblikovala abstraktne ikone nove prihajajoče digitalne dobe. Čeprav so povod za moj današnji komentar ikone vzhodnega krščanstva, ki jih lahko te dni vidimo razstavljene v našem mestu, je moj premislek povezan z vsemi ikonami vseh religij in vseh umetnosti sveta. Povezan je z metafizičnimi obrazi in abstrakti, ki predstavljajo tako religijo kot umetnost, tako staroveške kot novoveške ikone. Predstavljajo sinkretični (združevalni) oltar, v njih gledam seštevek vseh religiozno-umetniških izkušenj človeštva.

 

Približevanje telehumanizmu: pozno-modernistična redukcionistična logika nas je na začetku prejšnjega stoletja privedla do novoveških ikon. Med drugimi tudi do ikon Edvarda Zajca. Nadaljevanje komentarja: osemdeset ruskih ikon bo skoraj štiri mesece razstavljenih v Mestnem muzeju. Rad bi jih neposredno povezal z Malevičevim novoveškim premislekom o ikonah in njegovi prostorski razporeditvi. Na povezavo med novoveškimi in staroveškimi ikonami nas je opozorila Malevičeva postavitev suprematističnih ikon z naslovom "Zadnja futuristična razstava". Črni kvadrat je Malevič instaliral kot ikonično abstrakcijo. Treba je poudariti, da je bil Malevič do historičnega nabora ikon izredno spoštljiv, nikakor ne blasfemičen.

 

Približevanje telehumanizmu: računalniški umetnik Edavard Zajec je svoje "Informatrix ikone" povezoval z Malevičevimi ikonami, predvsem s Črnim kvadratom, s križem, trikotnikom in krogom. V kvadratu so nameščene vsi tri nosilne oblike. Kvadrat povezuje troedinost križa, trikotnika in kroga. Zajec je svojo umetnino Informatrix računalniško kodiral in kinetiziral ravno s pomočjo suprematističnega trojstva. Sam sem neposredni zgodovinski vir in dokaz zato. Vse to mi je potrdil Edvard Zajec osebno pri najinem sodelovanju v Ksevtu.

 

Nadaljevanje komentarja: Ikone s svojo silovitostjo in dogmo (besedo dogma v tem primeru razumemo s pozitivno intonacijo - načelo, verska resnica) skozi naše oko usklajujejo kode religiozne večnosti neposredno s pomočjo umetnosti. Sam kot radikalni ateist - pozor! -, ne antiteist, menim, da religiozne ikoničnosti zaradi njene umetniške univerzalne lepote ni mogoče dekosntruirati, mogoče pa jo je razstavljati. Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva.

 

Povzeto iz pogovora z briljantnim filozofom Petrom Mlakarjem na otvoritivi in naslednji dan po otvoritvi razstave: Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni kot zahodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati?

 

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega". Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. Na njej so obrazi, ki delujejo nadnaravno, oblikovani so po posebnih pravilih, določeni so s posebno barvno formulo. Obrazi so človeški,  predvsem pa ven-iz-tega-sveta, obrazi so kozmična obrazna pokrajina. Njihove slikarske poteze ne izkazujejo svobodne volje, kot recimo slikarske geste Caravaggia. V ikoni je povezava z nadnaravnim narekovana skozi mistično razodetje. Vse vizualizirano je bilo narekovano neposredno umetniku. Zato je v seštevku ikona vizualni govor staroveškega sveta.

 

Umetnik je samo medij, zato se pod umetniškim delom ne podpiše. Ikona je presežna predvsem pa versko koristna. Ikonično sproža versko verovanje. Skupaj z njo z ogromno hitrostjo prestopimo v svet staroveške svete trojice: obraz-oseba, kompozicija in pripoved.

 

Približevanje telehumanizmu: istočasno z ogromno hitrostjo prestopimo v novoveško sveto trojico - oblika, barva in abstrakcija.

 

Nadaljevanje komentarja: v ikoni vsi iracionalno povzemamo pripoved ikone, v točno določeni podobi nam enoznačno in enosmerno določa izkušnjo s "presežnim". Oziroma je ona sama izkušnja.

 

Približevanje telehumanizmu: novoveške ikona je vizualna naprava. V njej gledamo brezpredmetno. Skozi režim metafizične skupnosti mrtvih, ki so bili na svetu, in nas, ki smo ta hip prisotni in živimo vsi skupaj s svojo predstavo o kozmizmu.

 

In zdaj obrat: Staroveške in novoveške ikone so navkljub vsemu le pojmovne kratice, redukcije. Vsaka slika, ki jo srečate, v svojem pogledu doživi v tistem hipu, ko jo pogledate, vstajenje. Pogled združujejo neštete niti religioznih želja. Te so globoko zasidrane v "svetih osebah", katere generirajo v svojih delih veliko celoto; v zahodnem svetu v fresko, v pravoslavnem svetu pa ikonični zid.

       

Upam, da ne mislite, da so nove civilizacijske pop-ikone: google, twiter, facebook ali instagram.

       

Peter Mlakar me poveže s Kurtom Goedlom, enim največjih novoveških matematikov, ki je izpeljal izvrsten silogizem, miselno dedukcijo in hkrati preprosto logično izpeljavo. Goedel je skušal dokazati obstoj Boga znotraj logike. Ob tem pa je poznana Goedlova izjava o Bogu: V znanosti velja, da so najbolj resnične ravno abstrakcije, kot sta matematika ali logika. Bog pa je še bolj abstrakten od abstraktnega, zato pa je najbolj resničen. Hvala Peter. 

       

Na tem mestu v Mlakarjevi hitri razpravi nastopi tisočpetsto let pred Malevičem Dionizij Aeropagit, na katerega se je mnogo stoletij kasneje skliceval Hugo Ball v svoji dadaistični praksi: potrebna je totalna negativnost (pozor! pomen besede - negativnost je v bistvu redukcija) odmišljanje od vsega, od vsega stvarnega. 

       

Neplačan oglas: Bralec bodi pozoren na knjigo Dionizij Aeropagit - Zbrani spisi , izdano pri Slovenski matici, 2011, urejanje in prevod sta opravila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. Konec oglasa. 

       

Približevanje telehumanizmu: ravno redukcije je prakticiral Kazimir Malevič, odmislil je vse stvarno in prestopil v abstraktno. Šele s tem si je omogočil, da se je približal absolutu. Mlakar: Bog je onkraj vsega stvarnega, nestvarnega, niča, biti, bivajočega, absolutno je nedoločljiv in je nespoznaten.

 

Bilo je v Vitanju, ko sem vprašal Edvarda Zajca (po spominu in zapiskih): Edvard, ali lahko potrdite mojo hipotezo, da ste navkljub vsem letom, ki ste jih preživeli v ZDA, s svojo računalniško umetnostjo neposredno povezani z Melevičevim umetniškim eksperimentom. Odgovoril mi je s kategoričnim: Da, sem! in takoj dodal. Na dva načina: najprej me je z Malevičom povezala zunanja okoliščina. Ko sem računalniško oblikoval oziroma programiral svoje prve računalniške umetnine skupaj z ing. Hmeljakom, so te izhajale iz tistega, kar je računalnik v šestdesetih letih s svoim procesorjem zmogel. Zatekel sem se k supremaciji Maleviča. Druga povezava je bila pomembnejša. Kasneje, ko sem že oblikoval umetnost z zmogljivejšimi računalniki in sem lahko na ekranu že manipuliral s pixli, sem se zavestno odločil, ali bom šel v smer izrisa mimetičnih podob, to kar danes imenujemo "virtualna resničnost" ali v smer abstrakcija.. Zelo hitro sem spoznal, da se moram preusmeriti nazaj k Maleviču. Saj nisem na noben način želel oponašati sveta, kaj šele, da bi vstopil v svet fantazij. Veliko več sem videl funkcionalnega smisla v svetlobi in abstrakciji.Tako sem v polju supremacije in računalnika ustvaril povratno zanko redukcije v popolno abstarkcijo. 

       

Peter Mlakar je dodal: To je točno to! Najbolj resnično je najbolj abstraktno!

 

Telehumanizem: Edvard Zajec je za razliko od Rubljova in Kazimirja Maleviča kinetiziral, sintetiziral in ikoniziral abstraktno. Dobili smo cel niz novoveških ikon, ki so se preračunavale. Nekega dne se bodo same od sebe začele preračunavati in krog se bo dokončno zaključil. To ne bo več svet transhumanizma, ki nam resnično grozi z zgoraj imenovanimi pop-ikonami, to bo svet telehumanizma, ki se bo v presvetljenih skoraj prozornih telesih sprehajal skozi komične razsežnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
0
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,711
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,123
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 1,620
04/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,658
05/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,550
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,436
07/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,246
08/
Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU
Bine Kordež
Ogledov: 1,270
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,093
10/
Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva
Uredništvo
Ogledov: 650