Razkrivamo

"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

26.05.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Italijani   stenice   jetniki

Disciplina se je povečala, prišli so novi traktni pazniki, ki so nam vzeli šah in karte, češ da je to prepovedano. Napravili so nam tudi nekaj preiskav in pobrali za cel lavor našega tako koristnega orodja in posode. Prepovedali so nam tudi sedeti podnevi v naših "naslanjačih" ob steni. Slamnjače so morale biti zložene na kupe. Zamenjali so tudi redarje. Dopisovanje z ženskami se je nehalo, komande so postale bolj glasne. Medicinec je moral na raport zaradi ugovarjanja pazniku in je zletel za tri dni v podzemni bunker. Žalovali smo za "starimi časi", kakor to delajo upokojenci, zraven pa pridelovali novo orodje, da nadomestimo izgubljeno.

 

Nekega dopoldneva se odpro vrata — in tam stoji "Uš" z listom papirja v roki. "Levitan!" Ja? "Ali ste že polnomočni?" Ne še. "No, potem vam povem, da ste. Koliko let ste dobili?" Petnajst. "No, da boste vedeli — osemnajst!" Gledal je učinek svojih besed, ki jih je nemara skrbno pripravil vnaprej. "Stopite na hodnik, Levitan!" S seboj je privedel brivca. Dal me je — kot pravnomočnega obsojenca — ostriči "na nulo". Pri striženju je hodil okrog mene in govoril: "Laski, laski, Levitan!" Da mu pokvarim veselje, sem prisrčno rekel: "Ali veste, gospod paznik, da sem vam res hvaležen. Imam slabo lasišče in že toliko prhljaja, da sem študiral, kako bi se dal ostriči. Res, hvala!" Zaigral sem dobro. Pokašljal je in odkorakal.

 

Tudi televizija je šla k vragu. Vzeli so nam ogledalce in odšel je domobranec, ki je posojal naočnike za kratkovidne. Napravili smo pa nove karte in smo tam pri stranišču, kamor se je še najmanj videlo od linice (čeprav pravega "mrtvega kota" ni bilo), ustvarili partijo "šnopsa", ki smo ga večinoma igrali trije, včasih štirje, tisto gobezdalo (ki je "lumpal z narodnimi heroji"), otožni in razmišljeni medicinec, jaz in novodošli kriminalec, odličen žepar, ki smo mu rekli profesor, ker je predaval na žeparski fakulteti v Zagrebu. Potem ga je pri zaslišanju na policiji izdal njegov učenec. Našli so njegova ciklostirana skripta in lutke, na katerih so vadili v seminarjih. Bil je bister, okreten možiček, ki je jemal svoj poklic kot vsak poklic. Bilo je veselje gledati njegove roke, kadar je delil karte. Dobiti z njim seveda ni bilo mogoče. Bil je zelo čedno oblečen, fin in vljuden, imel je obilo smisla za tak humor, ki zadeva v polno, a ni napadalen. Kot "kriminalca" ga sploh ni bilo mogoče jemati, ker je bil filozofsko vzvišen nad moralnimi problemi lastnine. Ponosen je bil, koliko "mladih ljudi je vzgojil", jim pomagal do kruha in večina ga tudi ni razočarala. Njegovi učenci so bili najboljši v državi. Eden je delal v Beogradu, drugi v Skopju, tretji v Sarajevu. In enkrat letno imajo sestanek (kongres) nekje ob morju, da izmenjajo izkušnje. Nekaj jih pride prav iz inozemstva.

 

Tako nekoč igramo, ko se odpro vrata. "Karte sem!" Bil je visokorasli paznik, zelo strog, a ne surov. Z jetniki se ni pogovarjal. Kart pa nikjer. Kakšne karte? Kakšne neki — saj sem jih na tele oči videl. Karte sem, če ne, boste videli! Kart nikjer. Poklical je še kolega, preiskala sta sobo, še v namočeno perilo v lavor ju sta pogledala, prebrskala sta naše stvari, eden je pogledal celo na stranišče. Paznik je pa zatrjeval, da je videl karte. Se njegov kolega ga je gledal nekoliko postrani. In odideta brez kart. Čez čas mi spet karte. S previdnimi gibi in stražo pri vratih. A vrata se spet odpro. "Zdaj menda ne boste rekli, da nisem videl kart?" A kart spet nikjer. Redarji! Sobo zapreti! Preiskali so vse nas in vse kotičke, vso robo, slamnjače, vse. Kart nikjer. Paznik se je popraskal po sencih. "Poslušajte, nisem slep in karte sem videl. Karte iz sobe niso šle. Povejte, kje so, pa vam jih pustim in igrajte naprej!" Tedaj mu jih je profesor potegnil iz žepa. Paznik se je obrnil na peti in odšel. Mi pa smo lahko igrali, kolikor smo hoteli, kadar je bil on v službi. Bil je mož beseda, kar sicer ni policajska odlika. Največkrat se jetniku zgodi tako kot ciganu, ki so mu obljubili, da mu bodo odpustili, če prizna. In je šel revež na led. "Ej, zdaj si priznal, Cigo! Za to ti bomo polovico oprostili, za drugo polovico te bomo pa obesili."

 

Tudi zame je prišel trenutek transporta. Mož z listo, ki je izkliceval imena, je bil imenovan "mrtvaški ptič", ker ni nikoli bilo pričakovati kaj dobrega, kadar se je on prikazal. Vodil je na usmrtitve, na huda zaslišanja, v bunker in na transport. Zbrali so nas kakšnih petindvajset sredi noči pred skladiščem v pritličju, nam dali "vse naše stvari" in nas pustili čakati dve uri. Potem se je zaslišalo žvenketanje verig.

 

Kakšnih pet od nas so uklenili, vsakemu posebej so nadeli angleške lisice na zaskok (pri teh ne smeš mrdniti z rokami, ker se pri vsakem gibu stisnejo za zobček) in še po dva skupaj z verigo, eden je ostal sam. Uklenili so samo bivše partizane in ujete "križarje" (povojni uporniki v gozdovih, ki so jih kmalu docela iztrebili). Vojni delikti in kriminalci niso bili uklenjeni. Bil sem vpet v lisice z letalskim oficirjem (moja leva — njegova desna), prav prijetnim človekom. Čeprav so ukazovali "tišina", sva vso pot klepetala. Začela se je ena tistih poti, ki sem jih prehodil v sedmih letih še šest, premestitev iz kaznilnice v kaznilnico.

 

Vodili so nas še v noči po sredi ceste, z vklenjenimi rokami je bilo težko nositi UNRRA škatlo s svojimi stvarmi tako, da se lisice niso premikale. Na kolodvoru smo imeli že čisto modre roke.

 

Vožnja z vlakom. Skozi mesto. V kaznilnico, grajeno v podobi razprte roke s petimi prsti, sredi zvezdnatega tlorisa je bila velika centrala, pri vhodu jetniška uprava, okoli zid in stražarski stolpi. Vsi trakti so bili zidani v podobi ladij v treh nadstropjih, v sredi je bil velik in visok prazen prostor, naokoli pa so v vsakem nadstropju tekli hodniki, zadnja stena je bila iz debelega, neprozornega stekla, prepletena z rešetkami. Vsak trakt se je imenoval drugače, "samotni", "skupni", "trakt Ce" ... in tako se je reklo "prvi samotni", "drugi samotni", "tretji samotni", pa prvi Ce, drugi Ce, tretji in tako naprej.

 

Priletel sem (potem ko so mi po dolgem čakanju — tu se nikomur ne mudi, razen pazniku, ki kam pelje jetnika — spet pobrali vrsto stvari in jih dali v skladišče) v prvi samotni, spet v samico, kakor sem jih že poznal, samo da je bila slamnjača bolj debela, lina za nekaj palcev niže in da je bil zid poln stenic, ki so nas žrle vse noči od pomladi do jeseni. Včasih sem imel čisto zatekle roke in obraz od njihovih gostij. Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci. Nekoč smo organizirali petrolej in se mazali z njim. Nič ni pomagalo. Se več jih je bilo. Navaditi se nanje je težko, predvsem tako zoprno piči, potem pa še bolj zoprno smrdi, če jo zdruzneš.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.782
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.902
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.794
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.447
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.529
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.224
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 893
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 905