Razkrivamo

"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

26.05.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Italijani   stenice   jetniki

Disciplina se je povečala, prišli so novi traktni pazniki, ki so nam vzeli šah in karte, češ da je to prepovedano. Napravili so nam tudi nekaj preiskav in pobrali za cel lavor našega tako koristnega orodja in posode. Prepovedali so nam tudi sedeti podnevi v naših "naslanjačih" ob steni. Slamnjače so morale biti zložene na kupe. Zamenjali so tudi redarje. Dopisovanje z ženskami se je nehalo, komande so postale bolj glasne. Medicinec je moral na raport zaradi ugovarjanja pazniku in je zletel za tri dni v podzemni bunker. Žalovali smo za "starimi časi", kakor to delajo upokojenci, zraven pa pridelovali novo orodje, da nadomestimo izgubljeno.

 

Nekega dopoldneva se odpro vrata — in tam stoji "Uš" z listom papirja v roki. "Levitan!" Ja? "Ali ste že polnomočni?" Ne še. "No, potem vam povem, da ste. Koliko let ste dobili?" Petnajst. "No, da boste vedeli — osemnajst!" Gledal je učinek svojih besed, ki jih je nemara skrbno pripravil vnaprej. "Stopite na hodnik, Levitan!" S seboj je privedel brivca. Dal me je — kot pravnomočnega obsojenca — ostriči "na nulo". Pri striženju je hodil okrog mene in govoril: "Laski, laski, Levitan!" Da mu pokvarim veselje, sem prisrčno rekel: "Ali veste, gospod paznik, da sem vam res hvaležen. Imam slabo lasišče in že toliko prhljaja, da sem študiral, kako bi se dal ostriči. Res, hvala!" Zaigral sem dobro. Pokašljal je in odkorakal.

 

Tudi televizija je šla k vragu. Vzeli so nam ogledalce in odšel je domobranec, ki je posojal naočnike za kratkovidne. Napravili smo pa nove karte in smo tam pri stranišču, kamor se je še najmanj videlo od linice (čeprav pravega "mrtvega kota" ni bilo), ustvarili partijo "šnopsa", ki smo ga večinoma igrali trije, včasih štirje, tisto gobezdalo (ki je "lumpal z narodnimi heroji"), otožni in razmišljeni medicinec, jaz in novodošli kriminalec, odličen žepar, ki smo mu rekli profesor, ker je predaval na žeparski fakulteti v Zagrebu. Potem ga je pri zaslišanju na policiji izdal njegov učenec. Našli so njegova ciklostirana skripta in lutke, na katerih so vadili v seminarjih. Bil je bister, okreten možiček, ki je jemal svoj poklic kot vsak poklic. Bilo je veselje gledati njegove roke, kadar je delil karte. Dobiti z njim seveda ni bilo mogoče. Bil je zelo čedno oblečen, fin in vljuden, imel je obilo smisla za tak humor, ki zadeva v polno, a ni napadalen. Kot "kriminalca" ga sploh ni bilo mogoče jemati, ker je bil filozofsko vzvišen nad moralnimi problemi lastnine. Ponosen je bil, koliko "mladih ljudi je vzgojil", jim pomagal do kruha in večina ga tudi ni razočarala. Njegovi učenci so bili najboljši v državi. Eden je delal v Beogradu, drugi v Skopju, tretji v Sarajevu. In enkrat letno imajo sestanek (kongres) nekje ob morju, da izmenjajo izkušnje. Nekaj jih pride prav iz inozemstva.

 

Tako nekoč igramo, ko se odpro vrata. "Karte sem!" Bil je visokorasli paznik, zelo strog, a ne surov. Z jetniki se ni pogovarjal. Kart pa nikjer. Kakšne karte? Kakšne neki — saj sem jih na tele oči videl. Karte sem, če ne, boste videli! Kart nikjer. Poklical je še kolega, preiskala sta sobo, še v namočeno perilo v lavor ju sta pogledala, prebrskala sta naše stvari, eden je pogledal celo na stranišče. Paznik je pa zatrjeval, da je videl karte. Se njegov kolega ga je gledal nekoliko postrani. In odideta brez kart. Čez čas mi spet karte. S previdnimi gibi in stražo pri vratih. A vrata se spet odpro. "Zdaj menda ne boste rekli, da nisem videl kart?" A kart spet nikjer. Redarji! Sobo zapreti! Preiskali so vse nas in vse kotičke, vso robo, slamnjače, vse. Kart nikjer. Paznik se je popraskal po sencih. "Poslušajte, nisem slep in karte sem videl. Karte iz sobe niso šle. Povejte, kje so, pa vam jih pustim in igrajte naprej!" Tedaj mu jih je profesor potegnil iz žepa. Paznik se je obrnil na peti in odšel. Mi pa smo lahko igrali, kolikor smo hoteli, kadar je bil on v službi. Bil je mož beseda, kar sicer ni policajska odlika. Največkrat se jetniku zgodi tako kot ciganu, ki so mu obljubili, da mu bodo odpustili, če prizna. In je šel revež na led. "Ej, zdaj si priznal, Cigo! Za to ti bomo polovico oprostili, za drugo polovico te bomo pa obesili."

 

Tudi zame je prišel trenutek transporta. Mož z listo, ki je izkliceval imena, je bil imenovan "mrtvaški ptič", ker ni nikoli bilo pričakovati kaj dobrega, kadar se je on prikazal. Vodil je na usmrtitve, na huda zaslišanja, v bunker in na transport. Zbrali so nas kakšnih petindvajset sredi noči pred skladiščem v pritličju, nam dali "vse naše stvari" in nas pustili čakati dve uri. Potem se je zaslišalo žvenketanje verig.

 

Kakšnih pet od nas so uklenili, vsakemu posebej so nadeli angleške lisice na zaskok (pri teh ne smeš mrdniti z rokami, ker se pri vsakem gibu stisnejo za zobček) in še po dva skupaj z verigo, eden je ostal sam. Uklenili so samo bivše partizane in ujete "križarje" (povojni uporniki v gozdovih, ki so jih kmalu docela iztrebili). Vojni delikti in kriminalci niso bili uklenjeni. Bil sem vpet v lisice z letalskim oficirjem (moja leva — njegova desna), prav prijetnim človekom. Čeprav so ukazovali "tišina", sva vso pot klepetala. Začela se je ena tistih poti, ki sem jih prehodil v sedmih letih še šest, premestitev iz kaznilnice v kaznilnico.

 

Vodili so nas še v noči po sredi ceste, z vklenjenimi rokami je bilo težko nositi UNRRA škatlo s svojimi stvarmi tako, da se lisice niso premikale. Na kolodvoru smo imeli že čisto modre roke.

 

Vožnja z vlakom. Skozi mesto. V kaznilnico, grajeno v podobi razprte roke s petimi prsti, sredi zvezdnatega tlorisa je bila velika centrala, pri vhodu jetniška uprava, okoli zid in stražarski stolpi. Vsi trakti so bili zidani v podobi ladij v treh nadstropjih, v sredi je bil velik in visok prazen prostor, naokoli pa so v vsakem nadstropju tekli hodniki, zadnja stena je bila iz debelega, neprozornega stekla, prepletena z rešetkami. Vsak trakt se je imenoval drugače, "samotni", "skupni", "trakt Ce" ... in tako se je reklo "prvi samotni", "drugi samotni", "tretji samotni", pa prvi Ce, drugi Ce, tretji in tako naprej.

 

Priletel sem (potem ko so mi po dolgem čakanju — tu se nikomur ne mudi, razen pazniku, ki kam pelje jetnika — spet pobrali vrsto stvari in jih dali v skladišče) v prvi samotni, spet v samico, kakor sem jih že poznal, samo da je bila slamnjača bolj debela, lina za nekaj palcev niže in da je bil zid poln stenic, ki so nas žrle vse noči od pomladi do jeseni. Včasih sem imel čisto zatekle roke in obraz od njihovih gostij. Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci. Nekoč smo organizirali petrolej in se mazali z njim. Nič ni pomagalo. Se več jih je bilo. Navaditi se nanje je težko, predvsem tako zoprno piči, potem pa še bolj zoprno smrdi, če jo zdruzneš.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.771
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.531
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.919
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.703
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.214
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 705
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 691
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 721