Prvo in notorično vprašanje je, zakaj je slovenska udeležba na volitvah poslancev za Evropski parlament pol nižja od udeležbe v Italiji, na Danskem, v Nemčiji in v Franciji? Slovenski volivci so po vsem videzu (in upravičeno) prepričani, da njihov glas oz. 8 poslancev v Evropskem parlamentu (ki ima 751 članov) ne vplivajo veliko na razmere v Evropski uniji. Drugo vprašanje je, zakaj je udeležba na evropskih volitvah praviloma dvakrat nižja od udeležbe na domačih volitvah? V drugih članicah so že prej in spet letos resneje jemali opozorila o svetovnih izzivih za Evropsko unijo. Od Slovencev se precej razlikujejo Nemci, ki imajo v EP skoraj sto poslancev, Francozi, ki jih imajo 74, Italijani, ki jih imajo 73 itn. Za Slovence so evropske volitve po vsem videzu manj važne, lahko bi rekli, tuje volitve.

Slovensko ravnanje je na neki način logično, čeprav je - ne glede na aktualne volitve - tudi zelo lahkomiselno. Po vsem videzu Slovenci razumejo, da se glavne odločitve v EU ne sprejemajo v parlamentu, ampak v Evropskem svetu in v Evropski komisiji. Tam slovenske interese predstavljata predsednik vlade in komisar(ka), ki jo prav tako izbere predsednik vlade. Če slovenski volilci realistično razmišljajo o slovenskem prispevku k evropskemu redu, se morajo zavedati, da na evropske razmere vpliva en sam Slovenec, ki po parlamentarnih volitvah prevzame položaj predsednika slovenske vlade. Gre za Marjana Šarca, ki bo po evropskih volitvah poleg položaja v Evropskem svetu dobil tudi človeka v Evropski komisiji. (Violeto Bulc je namreč postavil Cerar!)

Volitve v Evropski parlament so vseeno pomembne zaradi koalicije, ki bo oblikovala Evropsko komisijo, svoj učinek pa imajo tudi za notranjo politiko v državah članicah, kjer se stranke lahko hvalijo z evropskim spričevalom svoje prodornosti. Kaže, da evropske koalicije ne bo mogoče postaviti brez zmagovite Evropske ljudske stranke, kar je nekoliko drugače kot v Sloveniji, kjer so koalicijo oblikovali zoper zmagovalca parlamentarni volitev. Kdo bodo člani evropske koalicije, lahko ugibamo, vendar je nekako na dlani, da se bo EPP povezala z liberalci (ALDE); medtem ko bo za solidno večino potrebna še ena stranka, ki bo morda socialistična (S&D). Doma bodo komentarji različni, saj bo na prvi pogled očitno, da so slovenski konservativci (SDS, NSi in SLS) izgubili en sedež, ostale štiri pa sta si razdelila SD in LMŠ, pri čemer je rezultat SD zaradi izvolitve Brgleza tragedija za Cerarja in SMC. Brglez je namreč prestopil iz SMC k SD.

Po drugi strani so rezultati evropskih volitev tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v sistemu ALDE -  nagradili klasične strankarske skupine, zanemarili pa večje število strank, ki so nastale ad hoc. Slovenija je lahko tudi zadovoljna, da se v Evropski parlament ni uvrstila stranka upokojencev, ki tam tako ali tako ni imela nobene pametne družbe.