Komentar

Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb

Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s tekmovalci, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, ki agresivno uveljavljajo svoje interese in jim je pri tem EU lahko tudi ovira? Kako gre večja učinkovitost skupaj s potrebo po večji demokratičnosti in transparentnosti? V kakšna nova medsebojna in medinstitucionalna razmerja vstopajo velike in male članice ter tudi sama EU po letošnjih evropskih volitvah? Je večja učinkovitost EU sploh možna brez njene federalizacije?

28.05.2019 12:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Evropa   prihodnost   volitve   EU   članice   Slovenija   brexit   jadro   periferija

Foto: fee.org

"Evropa je danes prešibka, prepočasna, preveč neučinkovita …"

(Emanuel Macron, predsednik Francije, Sorbonna, 26.9.2017)

 

"S Salvinijem želim narediti pakt za novo Evropo."

(Viktor Orban, madžarski premier,  Il Giornale, 1.5.2019)

To so danes najpogostejša vprašana tistih, ki se ukvarjajo s prihodnjim razvojem Evropske unije in blagostanjem svojih državljanov (v njej). Še posebej so se vprašanja prihodnosti EU aktualizirala po brexitu in pred letošnjimi evropskimi volitvami. Po njih nastopa čas najavljanih sprememb. V Sloveniji so svoj pogled prispevali pisci t.i. Ljubljanske pobude, del strokovnih razprav o Sloveniji v prihodnji EU sem kot državni sekretar na zunanjem ministrstvu vodil lani na gradu Jable. Razprava je nakazala slovensko usmeritev v močno in enotno EU sedemindvajsetih članic, v primeru njenega razslojenega razvoja pa članstvo v najbolj povezanem, jedrnem delu. Kaj v praksi to sploh pomeni?

 

Ni skrivnost, da veliko evropskih politikov - tudi slovenska politična oblast - želi in najavlja novo, drugačno EU. Prenovljena EU naj bi se ukvarjala s konkretnimi zadevami in problemi, ki skrbijo državljane. Za to bi morala nujno postati bolj učinkovita. Učinkovitost je ključna beseda sedanjega evropskega političnega diskurza in prihodnje tranzicije EU. Ob tem mnogi, v sicer mnogo-državni (mnogo-narodni) zvezi, izključujejo lizbonski koncept "vedno tesnejše EU". Ljubši jim je pogodbeni koncept okrepljenega sodelovanja na posameznih politikah. Nadaljnje poglabljanje unije (ki bi morebiti lahko vodilo v federativno politično organizacijo) ni popularno. Prevladuje skrb za nacionalno/narodno identiteto in lastne interese. Zato celo ne preseneča, da pred celovito prenovo unije ni pričakovati velikega navdušenja za njeno/e nadaljnjo/e širitev/ve z novimi člani.

 

Leto 2019 bo še posebej pomembno. To je leto temeljite institucionalne prenove unije, začenši z izvolitvijo novega Evropskega parlamenta in oblikovanjem nove vladajoče politične koalicije v njem, imenovanjem nove Evropske komisije, pa tudi  menjavo predsednika Evropskega sveta.

 

Zanimivo je, da sta obe naši pomembni sosedi - Italija in Avstrija - izjemno aktivni v zgoraj opisani razpravi o reformiranju in vzpostavljanju nove EU. Avstrijski kancler Kurz se je tako zavzel za sicer manj realno spremembo lizbonske pogodbe za novo EU z vitkejšo birokracijo, novi red doslednega spoštovanja finančno strogega Pakta stabilnosti, preprečitev prekomernega zadolževanja članic ter dosledno zaporo EU za ilegalne migrante z neprodušno kontrolo evropskih zunanjih meja. Edini proevroski član italijanske vlade – zunanji minister Moavero Milanesi -pa predlaga, da EU določi jasne in konkretne  prioritetne cilje in poenostavi institucionalno arhitekturo, če želi pridobiti razumevanje svojih državljanov.

 

Institucionalne spremembe za bolj konkretno EU, bliže državljanom, bi lahko po njegovem mnenju dosegli na nekaterih področjih tudi brez sprememb temeljnih pogodb. Omogočil bi jih dovoljeni ad hoc medinstitucionalni sporazum, ki bi ob Evropski komisiji podal zakonodajno iniciativo Evropskem parlamentu, ki je izvoljen na neposrednih volitvah; dal realni politični pomen Evropski komisiji, ki mora odražati politično večino v Evropskem parlamentu; omogočil oblikovanje bolj ambicioznega evropskega proračuna tudi na osnovi novih lastnih virov (po mnenju nekaterih tudi z izdajo EU obveznic) za financiranje produktivnih investicijskih projektov in novimi skupnostnimi davki (digitalni davek, ogljični davek, davek na finančne transakcije …); omogočil nujno oblikovanje skupne migracijske in azilne politike; ter z medvladnim dogovorom omogočil oblikovanje dejansko enotne zunanje in varnostne politike EU za učinkovito delovanje EU na globalni ravni tudi in predvsem s spremembo načina odločanja (od soglasja k odločanju z večino glasov).

 

V EU sta se tako o njenem prihodnjem razvoju v grobem izoblikovala dva politična pola, ki sta se soočila tudi na majskih evropskih volitvah in bi ju lahko tudi gografsko označili kot nasprotje med S/Z in J/V EU. Oba, sicer nasprotujoča si, poudarjata konkretnost, učinkovitost in suverenost; prvi, francosko-nemški, EU, drugi, salvinijevsko-orbanski, ob večji subsidiarnosti in z antibruseljskim diskurzom, pa poudarja vlogo držav članic. Gre za prvovrstno politično razpravo in pogled na potrebno delovanje unije v prihodnosti. Dobro je sicer, da danes očitno nihče več ne razmišlja o izstopu iz povezave na način, kot so si ga izbrali Britanci. A čeri, na katerih bi lahko projekt enotnosti oziroma združevanja Evrope in zaupanja njenih državljanov vanjo obstal ali se razgradil, ostaja še mnogo.

 

Za Slovenijo postajata zanimivi najmanj dve.

 

 

Variabilna geometrija

 

Pričakovati gre, da se bo razprava o novi, bolj konkretni, učinkoviti in v rezultate usmerjeni EU še bolj intenzivirala po evropskih volitvah z novo sestavo Evropskega parlamenta. Praviloma bi učinkovitejše delovanje EU pomenilo tudi njeno nadaljnje poenostavljanje oziroma poglabljanje, čemur pa mnogi zagovorniki "konkretne" EU v strahu, pa tudi pod pretvezo izgube nacionalne identitete nasprotujejo. Želijo renacionalizacijo mnogih na bruseljsko komisijo že prenesenih pristojnosti. Za temeljite posege v učinkovitost delovanja bi bile verjetno potrebne tudi spremembe temeljnih pogodb EU, vključno z Lizbonsko.

 

Tega v sedanjem političnem stanju EU in državah članicah ni pričakovati. V EU ni ne volje ne želje sprejemati novih pogodbe ali spreminjati obstoječe, saj bi to terjalo izvedbo referendumov v državah članicah. Kako nepredvidljivi so lahko referendumi za politično oblast, posebej v krizi reprezentativne demokracije, ki se širi po Evropi, nam kažeta ne le nizozemski in francoski referendum o ustavni pogodbi EU pred Lizbonsko, temveč v zadnjem času nacionalna referenduma v dveh pomembnih članicah – v Italiji o ustavnih spremembah in v Združenem kraljestvu o izstopu iz EU. Globalizacija dokazano uničuje temelj evropske demokracije in njenega nosilca – srednji razred. Ta se vse bolj zateka v skrajni populizem obeh ideoloških polov, ki paradoksalno oba vidita glavno težavo prav v sedanji EU. Oba želita novo EU.

 

Prav zaradi dveh močno nasprotujočih si polov glede nadaljnjega razvoja EU, pogledov na obvladovanje migracij, evropsko solidarnost, predvsem pa uresničevanje načela vladavine prava in delovanja liberalne demokracije v evropskih razpravah, se oživljajo ideje o EU kot diverzificirani integraciji, EU več slojev ali hitrosti oziroma EU jedra in koncentričnih krogov. Tudi v okvirih okrepljenega sodelovanja lizbonske pogodbe. Francoski predsednik Macron se odkrito zavzema za novo struktuiranje EU, pri čemer primarni krog večje učinkovitosti vidi v evroobmočju.

 

Ali bo to diverzificiranje evropske enotnosti okrepilo ali oslabilo EU v tekmovanju z globalnimi tekmeci, ostaja odprto vprašanje, čeprav je jasno, da bi se morala EU za brutalno globalno tekmo okrepiti tudi z vse manj verjetno politično unijo. Dejstvo je, da EU zaradi premajhnih vlaganj v nove revolucionarne tehnologije, komunikacijska omrežja nove generacije, inovacije, umetno inteligenco in avtonomno mobilnost v globalni učinkovitosti resno zaostaja tako za ZDA kot Kitajsko. Razprave o Evropi več hitrosti zato postajo vse boj glasne in celo sprejemljive tudi za tiste, ki si ne obetajo ali želijo članstva v jedru. Nazadnje v Firencah na tradicionalni Konferenci o stanju Unije v začetku maja letos. Tudi v Sloveniji je kljub strateškim dokumentom  čutiti disonantne politične poglede na prihodnjo evropsko umestitev naše države. Dobro bi bilo, ko bi jih skozi parlamentarno in javno razpravo poenotili, še posebej ker umeščanje v koncentrične kroge verjetno ne bo odvisno samo od nas samih.

 

 

Moč večine in manjšina

 

Druga pomembna razprava po formiranju novih EU institucij bo razprava o povečanju učinkovitosti in modernizaciji upravljanja Unije s spremembo načina glasovanja na področjih, kjer še velja odločanje s konsenzom. To želijo predvsem velike članice EU, ki jih moti disonanca manjših v zunanji politiki ali celo "davčni dumping" oziroma t.i. davčna konkurenčnost. Gre torej predvsem za davčno in zunanjo politiko vključno z odpravo odločanja na osnovi političnega soglasja pri nadaljnjih širitvah EU, kar je verjetno tudi posledica slovensko–hrvaških arbitražnih zapletov.

 

Evropska komisija je tako že prvega januarja letos pričela z razpravo o postopni tranziciji v bolj učinkovito in demokratično odločanje pri davčni politiki z uvedbo glasovanja na osnovi kvalificirane večine. In nobenega dvoma ni, da bi uvedba odločanja s kvalificirano večino na področju zunanje politike enormno povečala moč in vpliv velikih članic ne le znotraj integracije, temveč tudi v bilateralnih odnosih z ostalimi globalnimi akterji ter prav tako v multilateralnih mednarodnih organizacijah.

 

Sprememba načina odločanja s preglasovanjem na posebej občutljivih in vidnih delih nacionalne suverenosti je bila vedno in je še danes zelo delikatna zadeva. Gre namreč za obliko federalizacije, ki vpliva na identiteto sestavnih delov celote in razmerja enakopravnosti majhnih z velikimi v formacijah Sveta EU. Kako obvarovati enakopravnost manjših, kako oblikovati blokirajočo večino in kako preprečiti popolno dominanco in hegemonijo velikih članic, so življenjsko pomembna vprašanja tako za EU kot celoto kot posamezne, zlasti manjše članice. To je za manjše enakega pomena kot učinkovitost odločanja za velike.

 

Slovenija ima, čeprav je bil politični sitem bistveno drugačen, pomembno izkušnjo delovanja in odločanja v večnacionalni skupnosti – v bivši Jugoslaviji, kjer je prav Slovenija izkazala pomembno občutljivost in razumevanje za varovanje manjšine nasproti realizaciji politične odločitve večine. Jugoslavija je verjetno prav zaradi nespoštovanja manjših in brezkompromisne uveljavitve preglasovanja v procesu odločanja razpadla. To pomeni, da bo pri morebitni ukinitvi odločanja v EU s soglasjem na temeljnih področjih nacionalne suverenosti in identitete, kjer ima tudi Slovenija še vedno partikularne nacionalne interese, potrebno v EU voditi prvovrstno politično razpravo, doma pa oblikovati široko politično razumevanje in širši družbeni konsenz. Slovenija si mora prizadevati za krepitev tako lastne kot evropske identitete. Odločati se bo morala med nadaljnjim prenosom suverenosti in zmanjšanjem neposrednega vpliva v odločitvah EU ter zavarovanjem svojih nacionalnih interesov s krepitvijo lastne moči skozi veliko večjo in pomembnejšo skupnosti na globalnem nivoju v obliki EU.

 

 

Center in obrobje

 

Mislim, da dileme ne bi smelo biti. Vsaj tako nam kažeta slaba izkušnja in stanje v državah v naši balkanski soseščini, ki so zamudile evropske procese. Pa vendar je in bo potrebno zelo pozorno in aktivno delovati za zavarovanje ključnih  interesov in posebnosti manjših. Absolutno samostojni in suvereni bi Slovenci nedvomno imeli zelo malo moči. Kot bi jo imela slabo delujoča, nemočna in nefunkcionalna EU z ohranjeno močjo članic v medvladnem delovanju v Svetu EU. Tudi ta nam ne bi bila v korist. Zato bo do sprememb verjetno prišlo. In vse verjetneje, kot zgleda, do diverzifikacije evropske integracije. Še vedno menim, da Slovenci laže zavarujemo naše interese in blagostanje državljanov s članstvom v jedru ali prvem krogu najtesneje povezanih. Posebej v evroobmočju z liberalno demokracijo, vladavino prava in svobodo ter kljub morebitnem prenosu dodatnih suverenosti v novi in učinkovitejši EU. Slovenija bo morala temeljito razmisliti o svoji poziciji, podobno kot države Beneluxa. In tudi veliki bodo morali razumeti, da morajo za dejansko obstojnost in učinkovitost skupnosti, ki jim daje globalno moč varovati posebnosti manjših članic.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Mnenja, izražena v tem komentarju, ne odražajo nujno stališč institucije, v kateri je zaposlen avtor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,605
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,982
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,005
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 973
06/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 706
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 956
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 823
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 787