Komentar

Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle

V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov volitev v Evropski parlament, ki so bile končane v nedeljo. Kaj te volitve pomenijo za Evropsko unijo? Glede EU smo se zadnja leta že naposlušali črnogledih napovedi. Niso (bile) sicer vse verodostojne, marsikatera apokaliptična prognoza ima tudi povsem konkretno ozadje in - konec koncev - tudi ni malo držav in močnih interesnih skupin (multinacionalk), ki bi profitirale z razpadom Unije in vnovično krepitvijo nacionalnih držav. Vendar ni vse tako črno, kot je videti ali kot bi nam radi prikazali pesimisti. Izkupiček volitev v Evropski parlament je vseeno svojevrstna zmaga razuma, prevlada zmernosti nad levim in desnim ekstremizmom. Nenazadnje to na svoj specifičen način potrjujejo tudi evropske volitve v Sloveniji ...

27.05.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   volitve   Slovenija   evropski parlament   EPP   PES   ALDE

Foto: Mediaspeed

Strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani so se izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

Veliko grmenja, malo dežja, se glasi star pregovor, ki se je v primeru letošnjih volitev v Evropski parlament (EP) izkazal za precej točnega. Kljub drugačnim napovedim sta obe tradicionalni politični skupini obdržali primat, resda sta obe nekoliko izgubili (v povprečju za dobre štiri odstotke), a še to "proporcialno", kar pomeni, da se njuno medsebojno razmerje takorekoč ne bo spremenilo. Evropska ljudska stranka (EPP), ki je imela na prejšnjih volitvah (2014) 221 poslancev in 29 % glasov, je letos pristala na 179 poslancih in 24 %, medtem ko so socialisti (PES) prejšnjič dobili 191 poslancev oziroma 25 %, tokrat pa se bodo morali zadovoljiti s 150 poslanci in 20-odstotno podporo. Na račun nižje podpore obema največjima političnima grupacijama v Bruslju so po se letos precej okrepili liberalci (ALDE) in Zeleni.

 

Če so liberalci leta 2014 s sedmimi odstotki in 67 poslanci zasedli četrto mesto, so na letošnjih evropskih volitvah že trdno na tretjem mestu s 14-odstotno podporo oziroma kar 107 poslanci. Lep uspeh so dosegli tudi Zeleni, saj so za dve odstotni točki izboljšali rezultat izpred petih let in namesto 50 poslancev dobili kar dvajset več, torej skupaj 70.

 

Konservativci in reformisti (ECR), ki so leta 2014 dosegli tretji najboljši rezultat (9 odstotkov oziroma 70 poslanskih mandatov), so letos šele peti; izgubili so odstotek oziroma 12 mandatov. Poraženci so tudi v Združeni evropski levici (GUE-NGL), medtem ko so novinci na lestvici, desničarji iz ENS (Evropa narodov in svobode), ki so zagotovo odnesli kak odstotek EPP in ECR. Ta desničarska grupacija je bila ustanovljena šele leta 2015, zato na prejšnjih evropskih volitvah ni nastopila.

 

 

Nacionalisti in populisti so prejeli manj glasov od napovedi. Na sliki Matteo Salvini in Marine Le Pen.

 

 

Vseeno pa so se strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

 

Slovenija je bila glede na splošne trende v Evropi nekje vmes, nekje med predvidljivostjo in svojo specifičnostjo, ki ji kot periferna država Evropske unije očitno ne more uiti. Da je polovica izvoljenih evroposlancev oziroma evroposlank iz Slovenije pripadla EPP, torej zmerni desnici, ni posebno presenečenje. Trije izvoljeni poslanci na skupni listi SDS in SLS ter Ljudmila Novak iz Nove Slovenije se sklada z vsemi napovedmi. Tudi dva mandata LMŠ sta bila predvidljiva, ne glede na klavnre nastope Šarčeve "špicenkandidatke" Joveve - ampak v politiki še vedno več šteje forma kot vsebina. Nekaj presenečenja je bilo kvečjemu pri socialnih demokratih, kjer mandat Tanje Fajon nikoli ni bil pod vprašanjem, bilo je edino v zraku, kaj bo s preferenčnimi glasovi. In tu sta se uštela tako Matjaž Nemec kot tudi Dominika Švarc. Prvi zaradi ponesrečene operacije "priključitev Primorske", druga pa iz preprostega dejstva, da je strankina baza, torej trdo jedro enostavno ni sprejelo oziroma prepoznalo kot "svojo". Pri socialnih demokratih, ki so, ne pozabimo, edina prava pravna in moralna naslednica nekdanje Zveze komunistov, je občutek pripadnosti še vedno ključ do uspeha. Kogar tovariši, ki jim je Dejan Židan nekoč dejal "strici iz ozadja", ne začutijo kot "našega", pač nima šans.

 

Relativno dober uspeh SD je seveda avtomatično iz igre izločil Violeto Tomić (Levica) in Igorja Šoltesa (Desus). Tomićevi je nedvomno škodovala mednarodna blamaža z Rusijo in referendumom na Krimu, svoje pa je naredila tudi učinkovita predvolilna kampanja socialnih demokratov, ki niso varčevali z denarjem. Resda je Levica v Ljubljani ponovno prejela nadpovprečno visoko podporo, vendar je center Ljubljane okolje, ki prav v ničemer ne odraža slovenskega povprečja oziroma realnosti.

 

 

Evropski parlament je za povprečnega slovenskega volivca še vedno oddaljen, ne povsem poznan fenomen.

 

 

Igor Šoltes, na drugi strani, se je uštel s taktiziranjem in odločitvijo, da obrne hrbet Zelenim in se priključi upokojenski stranki, ki je skoraj prepolovila svoj rezultat iz leta 2014. Zeleni so sicer dosegli omembe vreden rezultat (več kot 2 %), prav tako sta odstotek in pol presegli lista Skupaj ter DOM, ki je uspel premagati SMC. Bernard Brščić je dosegel boljši rezultat od Mira Cerarja. Neverjetno, kajne? Vseeno pa je to premalo za kakršne koli zaključke, napovedi ali poskus oblikovanja trendov. Skrajna desnica pri nas nima dometa, na drugi strani pa je absurd, da ena izmed vodilnih vladnih strank, ki ji predseduje zunanji minister, na (evropskih) volitvah doseže takšen debakel, kakršega doslej v tej državi še nismo videli. In pravi čudež bi bil, če po vsem tem Cerarja, ki očitno še ne misli odstopiti, premier Šarec ne bo vprašal po zdravi pameti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,887
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,133
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,054
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,740
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,272
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,162
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,213
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,499