Komentar

Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle

V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov volitev v Evropski parlament, ki so bile končane v nedeljo. Kaj te volitve pomenijo za Evropsko unijo? Glede EU smo se zadnja leta že naposlušali črnogledih napovedi. Niso (bile) sicer vse verodostojne, marsikatera apokaliptična prognoza ima tudi povsem konkretno ozadje in - konec koncev - tudi ni malo držav in močnih interesnih skupin (multinacionalk), ki bi profitirale z razpadom Unije in vnovično krepitvijo nacionalnih držav. Vendar ni vse tako črno, kot je videti ali kot bi nam radi prikazali pesimisti. Izkupiček volitev v Evropski parlament je vseeno svojevrstna zmaga razuma, prevlada zmernosti nad levim in desnim ekstremizmom. Nenazadnje to na svoj specifičen način potrjujejo tudi evropske volitve v Sloveniji ...

27.05.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   volitve   Slovenija   evropski parlament   EPP   PES   ALDE

Foto: Mediaspeed

Strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani so se izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

Veliko grmenja, malo dežja, se glasi star pregovor, ki se je v primeru letošnjih volitev v Evropski parlament (EP) izkazal za precej točnega. Kljub drugačnim napovedim sta obe tradicionalni politični skupini obdržali primat, resda sta obe nekoliko izgubili (v povprečju za dobre štiri odstotke), a še to "proporcialno", kar pomeni, da se njuno medsebojno razmerje takorekoč ne bo spremenilo. Evropska ljudska stranka (EPP), ki je imela na prejšnjih volitvah (2014) 221 poslancev in 29 % glasov, je letos pristala na 179 poslancih in 24 %, medtem ko so socialisti (PES) prejšnjič dobili 191 poslancev oziroma 25 %, tokrat pa se bodo morali zadovoljiti s 150 poslanci in 20-odstotno podporo. Na račun nižje podpore obema največjima političnima grupacijama v Bruslju so po se letos precej okrepili liberalci (ALDE) in Zeleni.

 

Če so liberalci leta 2014 s sedmimi odstotki in 67 poslanci zasedli četrto mesto, so na letošnjih evropskih volitvah že trdno na tretjem mestu s 14-odstotno podporo oziroma kar 107 poslanci. Lep uspeh so dosegli tudi Zeleni, saj so za dve odstotni točki izboljšali rezultat izpred petih let in namesto 50 poslancev dobili kar dvajset več, torej skupaj 70.

 

Konservativci in reformisti (ECR), ki so leta 2014 dosegli tretji najboljši rezultat (9 odstotkov oziroma 70 poslanskih mandatov), so letos šele peti; izgubili so odstotek oziroma 12 mandatov. Poraženci so tudi v Združeni evropski levici (GUE-NGL), medtem ko so novinci na lestvici, desničarji iz ENS (Evropa narodov in svobode), ki so zagotovo odnesli kak odstotek EPP in ECR. Ta desničarska grupacija je bila ustanovljena šele leta 2015, zato na prejšnjih evropskih volitvah ni nastopila.

 

 

Nacionalisti in populisti so prejeli manj glasov od napovedi. Na sliki Matteo Salvini in Marine Le Pen.

 

 

Vseeno pa so se strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

 

Slovenija je bila glede na splošne trende v Evropi nekje vmes, nekje med predvidljivostjo in svojo specifičnostjo, ki ji kot periferna država Evropske unije očitno ne more uiti. Da je polovica izvoljenih evroposlancev oziroma evroposlank iz Slovenije pripadla EPP, torej zmerni desnici, ni posebno presenečenje. Trije izvoljeni poslanci na skupni listi SDS in SLS ter Ljudmila Novak iz Nove Slovenije se sklada z vsemi napovedmi. Tudi dva mandata LMŠ sta bila predvidljiva, ne glede na klavnre nastope Šarčeve "špicenkandidatke" Joveve - ampak v politiki še vedno več šteje forma kot vsebina. Nekaj presenečenja je bilo kvečjemu pri socialnih demokratih, kjer mandat Tanje Fajon nikoli ni bil pod vprašanjem, bilo je edino v zraku, kaj bo s preferenčnimi glasovi. In tu sta se uštela tako Matjaž Nemec kot tudi Dominika Švarc. Prvi zaradi ponesrečene operacije "priključitev Primorske", druga pa iz preprostega dejstva, da je strankina baza, torej trdo jedro enostavno ni sprejelo oziroma prepoznalo kot "svojo". Pri socialnih demokratih, ki so, ne pozabimo, edina prava pravna in moralna naslednica nekdanje Zveze komunistov, je občutek pripadnosti še vedno ključ do uspeha. Kogar tovariši, ki jim je Dejan Židan nekoč dejal "strici iz ozadja", ne začutijo kot "našega", pač nima šans.

 

Relativno dober uspeh SD je seveda avtomatično iz igre izločil Violeto Tomić (Levica) in Igorja Šoltesa (Desus). Tomićevi je nedvomno škodovala mednarodna blamaža z Rusijo in referendumom na Krimu, svoje pa je naredila tudi učinkovita predvolilna kampanja socialnih demokratov, ki niso varčevali z denarjem. Resda je Levica v Ljubljani ponovno prejela nadpovprečno visoko podporo, vendar je center Ljubljane okolje, ki prav v ničemer ne odraža slovenskega povprečja oziroma realnosti.

 

 

Evropski parlament je za povprečnega slovenskega volivca še vedno oddaljen, ne povsem poznan fenomen.

 

 

Igor Šoltes, na drugi strani, se je uštel s taktiziranjem in odločitvijo, da obrne hrbet Zelenim in se priključi upokojenski stranki, ki je skoraj prepolovila svoj rezultat iz leta 2014. Zeleni so sicer dosegli omembe vreden rezultat (več kot 2 %), prav tako sta odstotek in pol presegli lista Skupaj ter DOM, ki je uspel premagati SMC. Bernard Brščić je dosegel boljši rezultat od Mira Cerarja. Neverjetno, kajne? Vseeno pa je to premalo za kakršne koli zaključke, napovedi ali poskus oblikovanja trendov. Skrajna desnica pri nas nima dometa, na drugi strani pa je absurd, da ena izmed vodilnih vladnih strank, ki ji predseduje zunanji minister, na (evropskih) volitvah doseže takšen debakel, kakršega doslej v tej državi še nismo videli. In pravi čudež bi bil, če po vsem tem Cerarja, ki očitno še ne misli odstopiti, premier Šarec ne bo vprašal po zdravi pameti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
18
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,856
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,209
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,702
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,357
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,991
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,550
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,333
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,007
09/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 847
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 907