Pred tokratnimi volitvami v Evropski parlament je bilo pogosto slišati, da gre za najbolj pomembne do sedaj. Na kocki naj bi bila usoda EU oziroma njeno preživetje. Ogrožena naj bi bila demokracija na starem kontinentu. V času od zadnjih evropskih volitev je EU dejansko doživela nekaj pretresov. Med njimi velja še posebej omeniti imigrantsko krizo in pa brexit. Čez Atlantski ocean se je zgodil Trump, ki za EU ni našel lepe besede, pravzaprav jo je vsaj enkrat označil za nasprotnika. Glavna nevarnost pa naj bi EU vendarle grozila od znotraj, od vzpenjajočih nacionalistov in populistov, predvsem skrajno desno obarvanih v državah članicah. Ti niso skrivali svojega evroskepticizma, nekateri pa naj bi EU celo po hitrem postopku razstavili na prafaktorje. Ni skrivnost, da je bila marsikatera skrajno desna stranka deležna podpore, tudi finančne, s strani Rusije, ki ji je demokratična EU že dolgo trn v peti. Ob bitju zvonov in pozivov podpornikom EU na evropske volitve je bilo zaznati vrsto strahov. Prognoze naj bi kazale, da bodo protievropske sile osvojile eno tretjino sedežev v Evropskem parlamentu oziroma v njem postale druga najbolj močna politična skupina.

Strahovi niso bili iz trte zviti. Italijanska Lega, francoski Nacionalni zbor, avstrijska Svobodnjaška stranka, pa Alternativa za Nemčijo, danska Ljudska stranka, Stranka Fincev, nizozemska Stranka svobode in istoimenska češka stranka so naznanile oblikovanje nove politične skupine pod imenom European Alliance of Peoples and Nations (Evropska zveza narodov in držav).

Prognoze se k sreči niso uresničile. Nacionalisti in populisti so se sicer okrepili in omenjena skupina v Evropskem parlamentu zaseda okoli šestdeset sedežev. Pri tem ni jasno, kam se bosta obrnili vladajoči poljska Stranka prava in pravičnosti in pa stranka Fidesz madžarskega predsednika vlade Orbana. Prvo motijo predvsem preveč proruska stališča nekaterih omenjenih strank, članstvo druge v Evropski ljudski stranki pa je trenutno suspendirano. Volilnih rezultatov nacionalistov in populistov - še posebej v Franciji in Italiji - vsekakor ne gre podcenjevati. Njihova močno povečana prisotnost v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na oblikovanje politične razprave. Sredinske stranke bodo skušali cepiti oziroma jih potiskati v desno. Ne gre pozabiti na vpliv, ki ga bodo nacionalisti in populisti, ki so na oblasti v posameznih državah članicah, imeli v Evropskem svetu oziroma svetu EU in preko svojih komisarjev v Evropski  komisiji. Res pa je, da evropski nacionalisti in populisti ne predstavljajo nekega enotnega bloka. Marsikdaj imajo različne poglede - od trgovine in klimatskih sprememb, do vprašanj varnosti in odnosov do Rusije.

Proevropske sile še vedno prevladujejo v Evropskem parlamentu. Evropska ljudska stranka (EPP) in pa Napredna zveza socialistov in demokratov (S&D) sta sicer izgubili več deset sedežev in s tem tudi večino. Okrepili pa so se liberalci (ALDE) in zeleni (Greens/EFA). Zanimivo bo videti, s kom bosta slednji morebiti šli v koalicijo.

Predvsem od proevropskih sil, njihovega sodelovanja in zmožnosti, da prestavijo  v višjo prestavo v primerjavi z minulimi leti, bo odvisno, koliko bodo nacionalisti in populisti uspeli v svojih namerah.

Dr. Božo Cerar je upokojeni veleposlanik in diplomat.