Razkrivamo

Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!

Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo nastopil jeseni. Državni zbor naj bi o njem odločal v začetku junija, dosedanji medijski favorit pa je odvetnik Rok Čeferin iz slavne odvetniške družbe iz Grosupljega, kjer sta bila včasih zaposlena tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar in slovenski sodnik na ESČP Marko Bošnjak. Bistveno manj favoriziran od Čeferina je Janez Pogorelec, ki bi teoretično lahko zbral potrebno podporo poslancev (46), vendar je zaradi osebnih zamer iz preteklost manj verjetno, da bi ga na koncu res podprla tudi SDS. Bivši direktor vladne službe za zakonodajo se je bržkone na smrt zameril Janezu Janši, ker je javno govoril, da bi se moral dolgoletni šef SDS umakniti iz vrha te stranke, drugače desnica nikoli ne bo prišla na oblast ...

30.05.2019 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ustavno sodišče   Rok Čeferin   Janez Pogorelec   Borut Pahor   predsednik   državni zbor   poslanske skupine   Marjan Lekše   Simona Dimic   ESČŠ   Marko Bošnjak   Špelca Mežnar

Foto: Mediaspeed

Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah?

Ustavni sodnici Etelki Korpič-Horvat konec septembra letos poteče devetletni mandat, zato je predsednik republike Borut Pahor 15. marca v Uradnem listu objavil poziv za predlaganje kandidatov za ustavnega sodnika. Rok se je iztekel na začetku meseca (maja), zanimivo pa je, da so v Pahorjevem uradu prejeli zgolj tri predloge, in sicer so kandidati dr. Rok Čeferin, dr. Janez Pogorelec in Marjan Lekše. Takšen vrstni red ustreza tudi prevladujočemu medijskemu statusu trojice kandidatov, kajti Čeferin že od prvega dne velja za absolutnega favorita, Pogorelec bi bil nekakšna "zasilna rešitev", medtem ko tretjega, nekdanjega Dnevnikovega novinarja Lekšeta, ki je danes upokojenec, pravzaprav nihče ne jemlje resno.

 

Seveda bi predsednik teoretično lahko predlagal tudi nekoga četrtega, kot mu to dopušča zakon, vendar bi bila takšna Pahorjeva poteza glede na njegovo dosedanjo prakso, ko je šlo za ustavne sodnike, precej nenavadna. Doslej si je namreč zelo očitno prizadeval predlagati kandidate, ki so bili v državnem zboru izvoljeni s prepričljivo večino. Pahor nikoli ni tvegal z imeni, ki ne bi "šla "gladko skozi", kar je v nekaj primerih doslej pomenilo tudi zelo pragmatično politično kombinatoriko v smislu nenačelne koalicije med vladnimi strankami (SMC) in delom opozicije (predvsem SDS in NSi). Ustavnega sodnika Klemna Jakliča je to, denimo, stalo mesta sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, o čemer bi lahko veliko povedala tudi Pahorjeva nekdanja šefinja kabineta Simona Dimic, kasneje zaposlena kot neke vrste tajnica v - uganite, kje - odvetniški pisarni Čeferin ...

 

 

Posvetovanja predsednika Pahorja z vodji poslanskih skupin (na sliki z Matjažem Hanom, SD). (Foto: twitter)

 

 

Pogorelec še ni pogorel?

 

Poslanske skupine, ki so v okviru posvetovanj s predsednikom izražale svoje simpatije kandidatoma (tj. Čeferinu in Pogorelcu), bodo edini faktor, ko bo na vrsti glasovanje. V tem trenutku ima Rok Čeferin resda več opredeljenih glasov podpore, vendar niti v LMŠ niti v SDS še niso sprejeli odločitve, koga bodo podprli, medtem ko je Nova Slovenija zagotovo naklonjena Pogorelcu. Ker imata SDS (25) in LMŠ (13) skupaj 38 glasov, k temu pa moramo nujno prišteti še sedem poslancev NSi, je to že natanko polovica (45) parlamentarnega telesa. Krepka podpora "spitzenkandidatu" Čeferinu torej nenadoma postane krhka in njegova zmaga ni več tako samoumevna.

 

Ker gre za iskanje novega ustavnega sodnika, samoumevnosti niti ne bi smelo biti, medijska "slava" pa je tako ali tako nerelevantna, saj ne gre za lepotno tekmovanje, ampak za enega izmed devetih ustavnih sodnikov, ki po ustavi predstavljajo najvišjo sodno instanco v Republiki Sloveniji. Nad ustavnim sodiščem, pravijo, je zgolj modro nebo oziroma Bog. Običajno imajo s tem še največ težav ravno politiki in politične stranke, ki ustavne odločbe spoštujejo le takrat, ko s z njimi strinjajo, sicer pa ne.

 

V tem pogledu kakšnih posebnih razlik med levico in desnico niti ni.

 

Predsednik Pahor doslej ni dajal občutka, da favorizira Čeferina, čeprav naj bi v nekem ožjem krogu dejal, da veliko uglednih strokovnjakov "govori v prid Čeferinu", vendar se po drugi strani ravno zaradi zadržanosti obeh ključnih strank, Janševe in Šarčeve, ki skupaj z NSi predstavljata polovico državnega zbora, ni želel opredeliti. Za izvolitev za ustavnega sodnika potrebuje kandidat absolutno večino, torej 46 glasov. Če bi SDS, LMŠ in NSi dejansko dale prednost Pogorelcu, potem bi to pomenilo, da so v rahli prednosti, kajti na drugi strani smo upoštevali tudi oba glasova manjšin, kar zmanjša podporo Čeferinu na zgolj 43 glasov.

 

 

Janez Pogorelec je bil - bržkone tudi malce neupravičeno - precej v "senci" Roka Čeferina kot favorita.

 

 

A ker - vsaj načeloma - glasovanje o ustavnem sodniku ne bi smelo biti tako polarizirano, in ker noben izmed obeh relevantnih kandidatov ni strokovno ali kako drugače slab kandidat, utegne na koncu dejansko prevladati predsednikova načelna odločitev, koga bo predlagal. Pri tem pa bi lahko izpostavili še nekaj argumentov, ki jih v medijih doslej in na žalost nismo slišali, pa niso tako nepomembni:

 

1. Čeferih prihaja iz odvetniških krogov, kar je na prvi pogled sicer dobrodošlo (občutek za človekove pravice, specializiacija na področju medijskega prava), vendar bi po mnenju poznavalcev na ustavnem sodišču nujno rabili tudi nekoga s področja ustavnega ali vsaj upravnega prava, strokovnjaka z izkušnjami pri zakonodajnem delu in ocenjevanju skladnosti predpisov z ustavo. 

 

Neodvisnost sodnikov je eden izmed bistvenih elementov delovanja ustavnega sodišča, na katerega se s pritožbami najpogosteje obračajo prav odvetniki, zato je odvetnik a priori "na drugi strani". Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo že zelo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah? O tem, kako vplivni so Čeferini in kako daleč sega njihova roka, veliko pove podatek, da Marko Bošnjak, slovenski sodnik na ESČP, ravno tako prihaja iz te odvetniške firme. In da je pri Čeferinih nekoč pripravništvo opravljala tudi aktualna ustavna sodnica Špelca Mežnar.

 

2. Nič manj impresivne niso družinske vezi grosupeljske odvetniškega klana; da je Aleksander, mlajši brat Roka Čeferina, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), je splošno znano. Da je Katjuša Čeferin, soproga Roka Čeferina, namestnica vodje največjega tožilstva v državi, verjetno ve že bistveno manj ljudi.

 

 

Spodobnost in nepristranskost

 

Nič ni narobe s tem, če je član verjetno najvplivnejše pravniške družine v državi kandidat za ustavno sodišče. Gre zgolj za občutek nepristranskosti, spodobnosti. Da bi bila od deveterice ustavnih sodnikov kar dva iz iste odvetniške pisarne, si je težko predstavljati. Pomislite, da bi se nekaj takšnega zgodilo na ameriškem Vrhovnem sodišču. Ne gre, kajne? No, takšne kadrovske zasedbe si zlepa ni moč predstavljati niti v kontinentalnem pravnem sistemu, na danskem, nemškem ali avstrijskem ustavnem sodišču (mimogrede: dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodišča Brigitte Bierlein bo do predčasnih volitev vodila tehnično vlado naše severne sosede).

 

Tokratni spopad za jeseni izpraznjeno mesto na Beethovnovi po dolgem času ni prav nič ideološki, kajti niti Čeferin niti Pogorelec nimata izrazitih političnih ali svetovnonazorskih "odklonov". Načeloma je Čeferin bolj brezbarven, medtem ko je bil Pogorelec svoje dni celo član Nove Slovenije, kar ga uvršča v svetovnonazorskem smislu na konservativnejšo stran. Hodi tudi v cerkev.

 

Na ustavnem sodišču je ta trenutek razmerje med "levimi" in "desnimi" približno 7:2, zato si Pahor, ki je v zadnjem mandatu, lahko mirno dovoli nekaj kreativnosti in pomaga pri zmanjševanju neuravnoteženosti oziroma deluje v smeri večjega pluralizma v vrhovih našega neodvisnega sodstva ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341