Razkrivamo

Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!

Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo nastopil jeseni. Državni zbor naj bi o njem odločal v začetku junija, dosedanji medijski favorit pa je odvetnik Rok Čeferin iz slavne odvetniške družbe iz Grosupljega, kjer sta bila včasih zaposlena tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar in slovenski sodnik na ESČP Marko Bošnjak. Bistveno manj favoriziran od Čeferina je Janez Pogorelec, ki bi teoretično lahko zbral potrebno podporo poslancev (46), vendar je zaradi osebnih zamer iz preteklost manj verjetno, da bi ga na koncu res podprla tudi SDS. Bivši direktor vladne službe za zakonodajo se je bržkone na smrt zameril Janezu Janši, ker je javno govoril, da bi se moral dolgoletni šef SDS umakniti iz vrha te stranke, drugače desnica nikoli ne bo prišla na oblast ...

30.05.2019 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ustavno sodišče   Rok Čeferin   Janez Pogorelec   Borut Pahor   predsednik   državni zbor   poslanske skupine   Marjan Lekše   Simona Dimic   ESČŠ   Marko Bošnjak   Špelca Mežnar

Foto: Mediaspeed

Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah?

Ustavni sodnici Etelki Korpič-Horvat konec septembra letos poteče devetletni mandat, zato je predsednik republike Borut Pahor 15. marca v Uradnem listu objavil poziv za predlaganje kandidatov za ustavnega sodnika. Rok se je iztekel na začetku meseca (maja), zanimivo pa je, da so v Pahorjevem uradu prejeli zgolj tri predloge, in sicer so kandidati dr. Rok Čeferin, dr. Janez Pogorelec in Marjan Lekše. Takšen vrstni red ustreza tudi prevladujočemu medijskemu statusu trojice kandidatov, kajti Čeferin že od prvega dne velja za absolutnega favorita, Pogorelec bi bil nekakšna "zasilna rešitev", medtem ko tretjega, nekdanjega Dnevnikovega novinarja Lekšeta, ki je danes upokojenec, pravzaprav nihče ne jemlje resno.

 

Seveda bi predsednik teoretično lahko predlagal tudi nekoga četrtega, kot mu to dopušča zakon, vendar bi bila takšna Pahorjeva poteza glede na njegovo dosedanjo prakso, ko je šlo za ustavne sodnike, precej nenavadna. Doslej si je namreč zelo očitno prizadeval predlagati kandidate, ki so bili v državnem zboru izvoljeni s prepričljivo večino. Pahor nikoli ni tvegal z imeni, ki ne bi "šla "gladko skozi", kar je v nekaj primerih doslej pomenilo tudi zelo pragmatično politično kombinatoriko v smislu nenačelne koalicije med vladnimi strankami (SMC) in delom opozicije (predvsem SDS in NSi). Ustavnega sodnika Klemna Jakliča je to, denimo, stalo mesta sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, o čemer bi lahko veliko povedala tudi Pahorjeva nekdanja šefinja kabineta Simona Dimic, kasneje zaposlena kot neke vrste tajnica v - uganite, kje - odvetniški pisarni Čeferin ...

 

 

Posvetovanja predsednika Pahorja z vodji poslanskih skupin (na sliki z Matjažem Hanom, SD). (Foto: twitter)

 

 

Pogorelec še ni pogorel?

 

Poslanske skupine, ki so v okviru posvetovanj s predsednikom izražale svoje simpatije kandidatoma (tj. Čeferinu in Pogorelcu), bodo edini faktor, ko bo na vrsti glasovanje. V tem trenutku ima Rok Čeferin resda več opredeljenih glasov podpore, vendar niti v LMŠ niti v SDS še niso sprejeli odločitve, koga bodo podprli, medtem ko je Nova Slovenija zagotovo naklonjena Pogorelcu. Ker imata SDS (25) in LMŠ (13) skupaj 38 glasov, k temu pa moramo nujno prišteti še sedem poslancev NSi, je to že natanko polovica (45) parlamentarnega telesa. Krepka podpora "spitzenkandidatu" Čeferinu torej nenadoma postane krhka in njegova zmaga ni več tako samoumevna.

 

Ker gre za iskanje novega ustavnega sodnika, samoumevnosti niti ne bi smelo biti, medijska "slava" pa je tako ali tako nerelevantna, saj ne gre za lepotno tekmovanje, ampak za enega izmed devetih ustavnih sodnikov, ki po ustavi predstavljajo najvišjo sodno instanco v Republiki Sloveniji. Nad ustavnim sodiščem, pravijo, je zgolj modro nebo oziroma Bog. Običajno imajo s tem še največ težav ravno politiki in politične stranke, ki ustavne odločbe spoštujejo le takrat, ko s z njimi strinjajo, sicer pa ne.

 

V tem pogledu kakšnih posebnih razlik med levico in desnico niti ni.

 

Predsednik Pahor doslej ni dajal občutka, da favorizira Čeferina, čeprav naj bi v nekem ožjem krogu dejal, da veliko uglednih strokovnjakov "govori v prid Čeferinu", vendar se po drugi strani ravno zaradi zadržanosti obeh ključnih strank, Janševe in Šarčeve, ki skupaj z NSi predstavljata polovico državnega zbora, ni želel opredeliti. Za izvolitev za ustavnega sodnika potrebuje kandidat absolutno večino, torej 46 glasov. Če bi SDS, LMŠ in NSi dejansko dale prednost Pogorelcu, potem bi to pomenilo, da so v rahli prednosti, kajti na drugi strani smo upoštevali tudi oba glasova manjšin, kar zmanjša podporo Čeferinu na zgolj 43 glasov.

 

 

Janez Pogorelec je bil - bržkone tudi malce neupravičeno - precej v "senci" Roka Čeferina kot favorita.

 

 

A ker - vsaj načeloma - glasovanje o ustavnem sodniku ne bi smelo biti tako polarizirano, in ker noben izmed obeh relevantnih kandidatov ni strokovno ali kako drugače slab kandidat, utegne na koncu dejansko prevladati predsednikova načelna odločitev, koga bo predlagal. Pri tem pa bi lahko izpostavili še nekaj argumentov, ki jih v medijih doslej in na žalost nismo slišali, pa niso tako nepomembni:

 

1. Čeferih prihaja iz odvetniških krogov, kar je na prvi pogled sicer dobrodošlo (občutek za človekove pravice, specializiacija na področju medijskega prava), vendar bi po mnenju poznavalcev na ustavnem sodišču nujno rabili tudi nekoga s področja ustavnega ali vsaj upravnega prava, strokovnjaka z izkušnjami pri zakonodajnem delu in ocenjevanju skladnosti predpisov z ustavo. 

 

Neodvisnost sodnikov je eden izmed bistvenih elementov delovanja ustavnega sodišča, na katerega se s pritožbami najpogosteje obračajo prav odvetniki, zato je odvetnik a priori "na drugi strani". Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo že zelo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah? O tem, kako vplivni so Čeferini in kako daleč sega njihova roka, veliko pove podatek, da Marko Bošnjak, slovenski sodnik na ESČP, ravno tako prihaja iz te odvetniške firme. In da je pri Čeferinih nekoč pripravništvo opravljala tudi aktualna ustavna sodnica Špelca Mežnar.

 

2. Nič manj impresivne niso družinske vezi grosupeljske odvetniškega klana; da je Aleksander, mlajši brat Roka Čeferina, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), je splošno znano. Da je Katjuša Čeferin, soproga Roka Čeferina, namestnica vodje največjega tožilstva v državi, verjetno ve že bistveno manj ljudi.

 

 

Spodobnost in nepristranskost

 

Nič ni narobe s tem, če je član verjetno najvplivnejše pravniške družine v državi kandidat za ustavno sodišče. Gre zgolj za občutek nepristranskosti, spodobnosti. Da bi bila od deveterice ustavnih sodnikov kar dva iz iste odvetniške pisarne, si je težko predstavljati. Pomislite, da bi se nekaj takšnega zgodilo na ameriškem Vrhovnem sodišču. Ne gre, kajne? No, takšne kadrovske zasedbe si zlepa ni moč predstavljati niti v kontinentalnem pravnem sistemu, na danskem, nemškem ali avstrijskem ustavnem sodišču (mimogrede: dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodišča Brigitte Bierlein bo do predčasnih volitev vodila tehnično vlado naše severne sosede).

 

Tokratni spopad za jeseni izpraznjeno mesto na Beethovnovi po dolgem času ni prav nič ideološki, kajti niti Čeferin niti Pogorelec nimata izrazitih političnih ali svetovnonazorskih "odklonov". Načeloma je Čeferin bolj brezbarven, medtem ko je bil Pogorelec svoje dni celo član Nove Slovenije, kar ga uvršča v svetovnonazorskem smislu na konservativnejšo stran. Hodi tudi v cerkev.

 

Na ustavnem sodišču je ta trenutek razmerje med "levimi" in "desnimi" približno 7:2, zato si Pahor, ki je v zadnjem mandatu, lahko mirno dovoli nekaj kreativnosti in pomaga pri zmanjševanju neuravnoteženosti oziroma deluje v smeri večjega pluralizma v vrhovih našega neodvisnega sodstva ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
26
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.307
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.616
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.530
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.107
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.090
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.303
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.065
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 960
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 534