Razkrivamo

Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!

Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo nastopil jeseni. Državni zbor naj bi o njem odločal v začetku junija, dosedanji medijski favorit pa je odvetnik Rok Čeferin iz slavne odvetniške družbe iz Grosupljega, kjer sta bila včasih zaposlena tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar in slovenski sodnik na ESČP Marko Bošnjak. Bistveno manj favoriziran od Čeferina je Janez Pogorelec, ki bi teoretično lahko zbral potrebno podporo poslancev (46), vendar je zaradi osebnih zamer iz preteklost manj verjetno, da bi ga na koncu res podprla tudi SDS. Bivši direktor vladne službe za zakonodajo se je bržkone na smrt zameril Janezu Janši, ker je javno govoril, da bi se moral dolgoletni šef SDS umakniti iz vrha te stranke, drugače desnica nikoli ne bo prišla na oblast ...

30.05.2019 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ustavno sodišče   Rok Čeferin   Janez Pogorelec   Borut Pahor   predsednik   državni zbor   poslanske skupine   Marjan Lekše   Simona Dimic   ESČŠ   Marko Bošnjak   Špelca Mežnar

Foto: Mediaspeed

Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah?

Ustavni sodnici Etelki Korpič-Horvat konec septembra letos poteče devetletni mandat, zato je predsednik republike Borut Pahor 15. marca v Uradnem listu objavil poziv za predlaganje kandidatov za ustavnega sodnika. Rok se je iztekel na začetku meseca (maja), zanimivo pa je, da so v Pahorjevem uradu prejeli zgolj tri predloge, in sicer so kandidati dr. Rok Čeferin, dr. Janez Pogorelec in Marjan Lekše. Takšen vrstni red ustreza tudi prevladujočemu medijskemu statusu trojice kandidatov, kajti Čeferin že od prvega dne velja za absolutnega favorita, Pogorelec bi bil nekakšna "zasilna rešitev", medtem ko tretjega, nekdanjega Dnevnikovega novinarja Lekšeta, ki je danes upokojenec, pravzaprav nihče ne jemlje resno.

 

Seveda bi predsednik teoretično lahko predlagal tudi nekoga četrtega, kot mu to dopušča zakon, vendar bi bila takšna Pahorjeva poteza glede na njegovo dosedanjo prakso, ko je šlo za ustavne sodnike, precej nenavadna. Doslej si je namreč zelo očitno prizadeval predlagati kandidate, ki so bili v državnem zboru izvoljeni s prepričljivo večino. Pahor nikoli ni tvegal z imeni, ki ne bi "šla "gladko skozi", kar je v nekaj primerih doslej pomenilo tudi zelo pragmatično politično kombinatoriko v smislu nenačelne koalicije med vladnimi strankami (SMC) in delom opozicije (predvsem SDS in NSi). Ustavnega sodnika Klemna Jakliča je to, denimo, stalo mesta sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, o čemer bi lahko veliko povedala tudi Pahorjeva nekdanja šefinja kabineta Simona Dimic, kasneje zaposlena kot neke vrste tajnica v - uganite, kje - odvetniški pisarni Čeferin ...

 

 

Posvetovanja predsednika Pahorja z vodji poslanskih skupin (na sliki z Matjažem Hanom, SD). (Foto: twitter)

 

 

Pogorelec še ni pogorel?

 

Poslanske skupine, ki so v okviru posvetovanj s predsednikom izražale svoje simpatije kandidatoma (tj. Čeferinu in Pogorelcu), bodo edini faktor, ko bo na vrsti glasovanje. V tem trenutku ima Rok Čeferin resda več opredeljenih glasov podpore, vendar niti v LMŠ niti v SDS še niso sprejeli odločitve, koga bodo podprli, medtem ko je Nova Slovenija zagotovo naklonjena Pogorelcu. Ker imata SDS (25) in LMŠ (13) skupaj 38 glasov, k temu pa moramo nujno prišteti še sedem poslancev NSi, je to že natanko polovica (45) parlamentarnega telesa. Krepka podpora "spitzenkandidatu" Čeferinu torej nenadoma postane krhka in njegova zmaga ni več tako samoumevna.

 

Ker gre za iskanje novega ustavnega sodnika, samoumevnosti niti ne bi smelo biti, medijska "slava" pa je tako ali tako nerelevantna, saj ne gre za lepotno tekmovanje, ampak za enega izmed devetih ustavnih sodnikov, ki po ustavi predstavljajo najvišjo sodno instanco v Republiki Sloveniji. Nad ustavnim sodiščem, pravijo, je zgolj modro nebo oziroma Bog. Običajno imajo s tem še največ težav ravno politiki in politične stranke, ki ustavne odločbe spoštujejo le takrat, ko s z njimi strinjajo, sicer pa ne.

 

V tem pogledu kakšnih posebnih razlik med levico in desnico niti ni.

 

Predsednik Pahor doslej ni dajal občutka, da favorizira Čeferina, čeprav naj bi v nekem ožjem krogu dejal, da veliko uglednih strokovnjakov "govori v prid Čeferinu", vendar se po drugi strani ravno zaradi zadržanosti obeh ključnih strank, Janševe in Šarčeve, ki skupaj z NSi predstavljata polovico državnega zbora, ni želel opredeliti. Za izvolitev za ustavnega sodnika potrebuje kandidat absolutno večino, torej 46 glasov. Če bi SDS, LMŠ in NSi dejansko dale prednost Pogorelcu, potem bi to pomenilo, da so v rahli prednosti, kajti na drugi strani smo upoštevali tudi oba glasova manjšin, kar zmanjša podporo Čeferinu na zgolj 43 glasov.

 

 

Janez Pogorelec je bil - bržkone tudi malce neupravičeno - precej v "senci" Roka Čeferina kot favorita.

 

 

A ker - vsaj načeloma - glasovanje o ustavnem sodniku ne bi smelo biti tako polarizirano, in ker noben izmed obeh relevantnih kandidatov ni strokovno ali kako drugače slab kandidat, utegne na koncu dejansko prevladati predsednikova načelna odločitev, koga bo predlagal. Pri tem pa bi lahko izpostavili še nekaj argumentov, ki jih v medijih doslej in na žalost nismo slišali, pa niso tako nepomembni:

 

1. Čeferih prihaja iz odvetniških krogov, kar je na prvi pogled sicer dobrodošlo (občutek za človekove pravice, specializiacija na področju medijskega prava), vendar bi po mnenju poznavalcev na ustavnem sodišču nujno rabili tudi nekoga s področja ustavnega ali vsaj upravnega prava, strokovnjaka z izkušnjami pri zakonodajnem delu in ocenjevanju skladnosti predpisov z ustavo. 

 

Neodvisnost sodnikov je eden izmed bistvenih elementov delovanja ustavnega sodišča, na katerega se s pritožbami najpogosteje obračajo prav odvetniki, zato je odvetnik a priori "na drugi strani". Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo že zelo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah? O tem, kako vplivni so Čeferini in kako daleč sega njihova roka, veliko pove podatek, da Marko Bošnjak, slovenski sodnik na ESČP, ravno tako prihaja iz te odvetniške firme. In da je pri Čeferinih nekoč pripravništvo opravljala tudi aktualna ustavna sodnica Špelca Mežnar.

 

2. Nič manj impresivne niso družinske vezi grosupeljske odvetniškega klana; da je Aleksander, mlajši brat Roka Čeferina, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), je splošno znano. Da je Katjuša Čeferin, soproga Roka Čeferina, namestnica vodje največjega tožilstva v državi, verjetno ve že bistveno manj ljudi.

 

 

Spodobnost in nepristranskost

 

Nič ni narobe s tem, če je član verjetno najvplivnejše pravniške družine v državi kandidat za ustavno sodišče. Gre zgolj za občutek nepristranskosti, spodobnosti. Da bi bila od deveterice ustavnih sodnikov kar dva iz iste odvetniške pisarne, si je težko predstavljati. Pomislite, da bi se nekaj takšnega zgodilo na ameriškem Vrhovnem sodišču. Ne gre, kajne? No, takšne kadrovske zasedbe si zlepa ni moč predstavljati niti v kontinentalnem pravnem sistemu, na danskem, nemškem ali avstrijskem ustavnem sodišču (mimogrede: dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodišča Brigitte Bierlein bo do predčasnih volitev vodila tehnično vlado naše severne sosede).

 

Tokratni spopad za jeseni izpraznjeno mesto na Beethovnovi po dolgem času ni prav nič ideološki, kajti niti Čeferin niti Pogorelec nimata izrazitih političnih ali svetovnonazorskih "odklonov". Načeloma je Čeferin bolj brezbarven, medtem ko je bil Pogorelec svoje dni celo član Nove Slovenije, kar ga uvršča v svetovnonazorskem smislu na konservativnejšo stran. Hodi tudi v cerkev.

 

Na ustavnem sodišču je ta trenutek razmerje med "levimi" in "desnimi" približno 7:2, zato si Pahor, ki je v zadnjem mandatu, lahko mirno dovoli nekaj kreativnosti in pomaga pri zmanjševanju neuravnoteženosti oziroma deluje v smeri večjega pluralizma v vrhovih našega neodvisnega sodstva ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.822
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.610
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.354
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.273
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.119
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 831
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 518
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985