Razkrivamo

Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!

Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo nastopil jeseni. Državni zbor naj bi o njem odločal v začetku junija, dosedanji medijski favorit pa je odvetnik Rok Čeferin iz slavne odvetniške družbe iz Grosupljega, kjer sta bila včasih zaposlena tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar in slovenski sodnik na ESČP Marko Bošnjak. Bistveno manj favoriziran od Čeferina je Janez Pogorelec, ki bi teoretično lahko zbral potrebno podporo poslancev (46), vendar je zaradi osebnih zamer iz preteklost manj verjetno, da bi ga na koncu res podprla tudi SDS. Bivši direktor vladne službe za zakonodajo se je bržkone na smrt zameril Janezu Janši, ker je javno govoril, da bi se moral dolgoletni šef SDS umakniti iz vrha te stranke, drugače desnica nikoli ne bo prišla na oblast ...

30.05.2019 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ustavno sodišče   Rok Čeferin   Janez Pogorelec   Borut Pahor   predsednik   državni zbor   poslanske skupine   Marjan Lekše   Simona Dimic   ESČŠ   Marko Bošnjak   Špelca Mežnar

Foto: Mediaspeed

Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah?

Ustavni sodnici Etelki Korpič-Horvat konec septembra letos poteče devetletni mandat, zato je predsednik republike Borut Pahor 15. marca v Uradnem listu objavil poziv za predlaganje kandidatov za ustavnega sodnika. Rok se je iztekel na začetku meseca (maja), zanimivo pa je, da so v Pahorjevem uradu prejeli zgolj tri predloge, in sicer so kandidati dr. Rok Čeferin, dr. Janez Pogorelec in Marjan Lekše. Takšen vrstni red ustreza tudi prevladujočemu medijskemu statusu trojice kandidatov, kajti Čeferin že od prvega dne velja za absolutnega favorita, Pogorelec bi bil nekakšna "zasilna rešitev", medtem ko tretjega, nekdanjega Dnevnikovega novinarja Lekšeta, ki je danes upokojenec, pravzaprav nihče ne jemlje resno.

 

Seveda bi predsednik teoretično lahko predlagal tudi nekoga četrtega, kot mu to dopušča zakon, vendar bi bila takšna Pahorjeva poteza glede na njegovo dosedanjo prakso, ko je šlo za ustavne sodnike, precej nenavadna. Doslej si je namreč zelo očitno prizadeval predlagati kandidate, ki so bili v državnem zboru izvoljeni s prepričljivo večino. Pahor nikoli ni tvegal z imeni, ki ne bi "šla "gladko skozi", kar je v nekaj primerih doslej pomenilo tudi zelo pragmatično politično kombinatoriko v smislu nenačelne koalicije med vladnimi strankami (SMC) in delom opozicije (predvsem SDS in NSi). Ustavnega sodnika Klemna Jakliča je to, denimo, stalo mesta sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, o čemer bi lahko veliko povedala tudi Pahorjeva nekdanja šefinja kabineta Simona Dimic, kasneje zaposlena kot neke vrste tajnica v - uganite, kje - odvetniški pisarni Čeferin ...

 

 

Posvetovanja predsednika Pahorja z vodji poslanskih skupin (na sliki z Matjažem Hanom, SD). (Foto: twitter)

 

 

Pogorelec še ni pogorel?

 

Poslanske skupine, ki so v okviru posvetovanj s predsednikom izražale svoje simpatije kandidatoma (tj. Čeferinu in Pogorelcu), bodo edini faktor, ko bo na vrsti glasovanje. V tem trenutku ima Rok Čeferin resda več opredeljenih glasov podpore, vendar niti v LMŠ niti v SDS še niso sprejeli odločitve, koga bodo podprli, medtem ko je Nova Slovenija zagotovo naklonjena Pogorelcu. Ker imata SDS (25) in LMŠ (13) skupaj 38 glasov, k temu pa moramo nujno prišteti še sedem poslancev NSi, je to že natanko polovica (45) parlamentarnega telesa. Krepka podpora "spitzenkandidatu" Čeferinu torej nenadoma postane krhka in njegova zmaga ni več tako samoumevna.

 

Ker gre za iskanje novega ustavnega sodnika, samoumevnosti niti ne bi smelo biti, medijska "slava" pa je tako ali tako nerelevantna, saj ne gre za lepotno tekmovanje, ampak za enega izmed devetih ustavnih sodnikov, ki po ustavi predstavljajo najvišjo sodno instanco v Republiki Sloveniji. Nad ustavnim sodiščem, pravijo, je zgolj modro nebo oziroma Bog. Običajno imajo s tem še največ težav ravno politiki in politične stranke, ki ustavne odločbe spoštujejo le takrat, ko s z njimi strinjajo, sicer pa ne.

 

V tem pogledu kakšnih posebnih razlik med levico in desnico niti ni.

 

Predsednik Pahor doslej ni dajal občutka, da favorizira Čeferina, čeprav naj bi v nekem ožjem krogu dejal, da veliko uglednih strokovnjakov "govori v prid Čeferinu", vendar se po drugi strani ravno zaradi zadržanosti obeh ključnih strank, Janševe in Šarčeve, ki skupaj z NSi predstavljata polovico državnega zbora, ni želel opredeliti. Za izvolitev za ustavnega sodnika potrebuje kandidat absolutno večino, torej 46 glasov. Če bi SDS, LMŠ in NSi dejansko dale prednost Pogorelcu, potem bi to pomenilo, da so v rahli prednosti, kajti na drugi strani smo upoštevali tudi oba glasova manjšin, kar zmanjša podporo Čeferinu na zgolj 43 glasov.

 

 

Janez Pogorelec je bil - bržkone tudi malce neupravičeno - precej v "senci" Roka Čeferina kot favorita.

 

 

A ker - vsaj načeloma - glasovanje o ustavnem sodniku ne bi smelo biti tako polarizirano, in ker noben izmed obeh relevantnih kandidatov ni strokovno ali kako drugače slab kandidat, utegne na koncu dejansko prevladati predsednikova načelna odločitev, koga bo predlagal. Pri tem pa bi lahko izpostavili še nekaj argumentov, ki jih v medijih doslej in na žalost nismo slišali, pa niso tako nepomembni:

 

1. Čeferih prihaja iz odvetniških krogov, kar je na prvi pogled sicer dobrodošlo (občutek za človekove pravice, specializiacija na področju medijskega prava), vendar bi po mnenju poznavalcev na ustavnem sodišču nujno rabili tudi nekoga s področja ustavnega ali vsaj upravnega prava, strokovnjaka z izkušnjami pri zakonodajnem delu in ocenjevanju skladnosti predpisov z ustavo. 

 

Neodvisnost sodnikov je eden izmed bistvenih elementov delovanja ustavnega sodišča, na katerega se s pritožbami najpogosteje obračajo prav odvetniki, zato je odvetnik a priori "na drugi strani". Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo že zelo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah? O tem, kako vplivni so Čeferini in kako daleč sega njihova roka, veliko pove podatek, da Marko Bošnjak, slovenski sodnik na ESČP, ravno tako prihaja iz te odvetniške firme. In da je pri Čeferinih nekoč pripravništvo opravljala tudi aktualna ustavna sodnica Špelca Mežnar.

 

2. Nič manj impresivne niso družinske vezi grosupeljske odvetniškega klana; da je Aleksander, mlajši brat Roka Čeferina, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), je splošno znano. Da je Katjuša Čeferin, soproga Roka Čeferina, namestnica vodje največjega tožilstva v državi, verjetno ve že bistveno manj ljudi.

 

 

Spodobnost in nepristranskost

 

Nič ni narobe s tem, če je član verjetno najvplivnejše pravniške družine v državi kandidat za ustavno sodišče. Gre zgolj za občutek nepristranskosti, spodobnosti. Da bi bila od deveterice ustavnih sodnikov kar dva iz iste odvetniške pisarne, si je težko predstavljati. Pomislite, da bi se nekaj takšnega zgodilo na ameriškem Vrhovnem sodišču. Ne gre, kajne? No, takšne kadrovske zasedbe si zlepa ni moč predstavljati niti v kontinentalnem pravnem sistemu, na danskem, nemškem ali avstrijskem ustavnem sodišču (mimogrede: dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodišča Brigitte Bierlein bo do predčasnih volitev vodila tehnično vlado naše severne sosede).

 

Tokratni spopad za jeseni izpraznjeno mesto na Beethovnovi po dolgem času ni prav nič ideološki, kajti niti Čeferin niti Pogorelec nimata izrazitih političnih ali svetovnonazorskih "odklonov". Načeloma je Čeferin bolj brezbarven, medtem ko je bil Pogorelec svoje dni celo član Nove Slovenije, kar ga uvršča v svetovnonazorskem smislu na konservativnejšo stran. Hodi tudi v cerkev.

 

Na ustavnem sodišču je ta trenutek razmerje med "levimi" in "desnimi" približno 7:2, zato si Pahor, ki je v zadnjem mandatu, lahko mirno dovoli nekaj kreativnosti in pomaga pri zmanjševanju neuravnoteženosti oziroma deluje v smeri večjega pluralizma v vrhovih našega neodvisnega sodstva ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169