Komentar

Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu

Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! Tega neusmiljenega pravila se ne da razložiti, a si ga je vredno zapomniti. Morali bi se ga zavedati predvsem tisti, ki izkoriščajo moč za svoja ideološka in ekonomska nasilja. Mnogo je tistih, ki z umetnostjo oblikujejo duh časa, a samo nekaj jih je, ki zmorejo na avtentičen način oblikovati časovne trakove s pomočjo kulture.

02.06.2019 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lučka Čehovin   Sežana   knjižnica   Avgust Černigoj   Srečko Kosovel   Gregor Strniša

Foto: Jože Bartolj / Ognjišče

S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu.

Verjetno ste opazili, da sem v svojih preteklih besedilih usmerjal črne črke proti kulturi. Kultura je nasprotna umetnosti, sem zapisal. Seveda obstajajo globoki razlogi, da sem to izrekel, toda v resnici je kultura orodje civilizacije, orodje civilistov. To sem izrazil tudi zato, da bi kulturi zmanjšal njen pomen, verjetno zaradi kulturtregerjev, ki se šopirijo na nacionalnih in lokalnih ekranih. Kulturtreger je beseda nemškega izvora, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ta na ironičen način opisuje nosilca in organizatorja kulture, ki je v svojem bistvu grabežljivec, ki izkorišča kulturo za svoje podle namene. Svoje finančne malverzacije prekriva z navidezno idejo širjenja kulture. Kulturtregerji se v nacionalni in lokalni javnosti predstavljajo kot selektorji in rešitelji narodove identitete. Še huje je, nepoučenim se lažno predstavljajo kot tisti, ki omogočajo umetnost.

 

A zelo, zelo malo jih je, ki znajo na avtentičen način sprožati kulturne vzorce, ki jih prevzamejo in gojijo iz vsebin ter oblik umetnin ter jih uveljavljajo kot kulturno razvojno energijo. Prva med takšnimi, ki je v mojem svetu na popolnoma poseben in avtentičen način poosebljala kulturno vzorčenje, je Lučka Čehovin, ki jo bom od tu naprej imenoval samo še - Lučka.

 

S svojim delovanjem je na neposreden in svojevrsten način kultivirala kraško občestvo, vpenjala ga je v veliki svet s svojo lokalno vsakdanjostjo, s svojo knjižnico, v kateri je delovala desetletja in še dolgo po tistem, ko ni bila več ravnateljica v njej. Z danšnjim besedilom poslavljanja od Lučke se priklanjam vsem knjižnicam, tako tistim najbolj splošne narave, kot tistim, ki usmerjajo svojo dejavnost na ozko področje. Lokalna splošna knjižnica v Sežani je izvrstna kulturna struktura, ki še vedno po Lučki živi svoje življenje in ima silen aktiv, ki širi zavest o svetu umetnosti. 

 

Današnji komentar je besedilo poslavljanja od moje Lučke in istočasno posvetilo vsem lokalnim, osnovnošolskim in srednješolskim knjižnicam sveta. Te nam posredujejo kulturno pozornost in kulturno občutljivost. Želim si, da bi pred vami zažarelo Lučkino posvetilo umetnosti, ki ga je izžarevala ravno prek kulture. Bila je zavezana vsemu lepemu, predvsem pa slovenskemu jeziku. Ne pozabimo, kultura ima svoje središče zasidrano v jeziku.

 

Kosovelova splošna knjižnica v Sežani goji samozavest in spomin na umetnike, kot je Avgust Černigoj, in častivredne primorske kaplane Čedrmace. Sam lahko potrdim, da je bila Lučka s svojim delovanjem onkraj izkoriščanja jezika za spodbujanje primitivnih instinktov uporabnega domoznanstva. S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu. Joj, kako redko je to prisotno v tej postmodernistični državi, kjer je nacionalana kultura sicer vrednota, umetnost pa zelo redko ali skoraj nikoli. Neverjetno, ampak tako to je.

 

 

Z Avgustom Černigojem (1898-1985) v Sežanski knjižnici.

 

 

Lučka je na vse mogoče izvirne načine pred občestvom branila nerazumljiv umetniški jezik avantgarde, ki jo je napadal "zdrav ljudski razum". Vedno znova je ponavljala: Ali si je res tako težko priznati, da ima ravno umetniška avantgarda najmočnejši globinski učinek na skupnost?

 

Lučka je zadnje noči, ko je še zmogla brati, brala dve najnovejši knjigi neobjavljenih Kosovelovih besedil, ki so jih omogočili izjemen urednik Miklavž Komelj, rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) z Marjanom Rupretom na čelu in založba Goga iz Novega mesta. Pesnik Srečko Kosovel je bil tisti, ki nam je rojenim v XX. stoletju sprožil posebene vrste podzavest. Lučka se je natančno zavedala, kako zelo pomembna sta "tekst in tekstura", ki oblikujeta narodovo občutljivost. 

 

Kultura je nenehno spletanje vzorcev v kulturne preproge. Res pa je, da obstajajo umetniki, ki zavestno ne želijo sodelovati pri kulturnem vzorčenju, kaj šele pri narodovi čipki, zato se ti umetniki zdijo ljudstvu popolnoma nepotrebni. S svojim delovanjem kulturo celo ogrožajo. Takšne umetnike je Lučka celo najbolj branila pred napadi nerazsvetljenih! S takšno kulturno metodo je zelo različne ravni združevala. Združevala je pre-vladujoče in opozicijske umetnike istočasno. Kosovelova knjižnica je bila - in prepričan sem, da je še vedno - prostor najboljših idej, ki jih zmore občestvo. Lučka se je dobesedno borila proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu in kulturno- amaterskem zanesenjaštvu. Pletla je splet civilizacijske občutljivosti.

 

V umetnosti smo vsi, čisto vsi usmerjeni v metafizični preplet, v kulturi pa se ta splet razplete, da se ga prilagodili skupnosti. V umetnosti prilagoditev ni nujna, bog je lahko celo geometrična pošast, pravi meni najbližji umetnik. Okean trohej. Prvovrstna kulturna zavest vnese v skupnost izume, ki jih je izoblikoval visoko razvit umetniški jezik.

 

Seveda so svetovi različni, zato potrebujemo različne kulturne vmesnike. Kultura je do obisti enostaven vmesnik, ki omogoča znanstveno, religiozno in celo ideološko mednarodno sodelovanje. Kultura povezuje med seboj različne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno in umetno inetligenco, če ni, smo vsi ogroženi. Lučka je imela obojega na pretek. Borila se je proti temu, da bi narodovo telo spremenili v nacistično kulturno upravo. Primorska nas je že zdavnaj naučila in opozorila, da je povzdigovanje in poveličevanje katerekoli človeške kulture uničujoče za druge kulture. Skozi umetnost pa se vzpostavljajo nove in nove kulturne oblike, ki sprožajo proizvodnjo novih in novih praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. Poleg njih pa se vzpostavljajo tudi radikalne umetniške prakse. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim izginjanjem. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano! Lučka je živela v knjižnici za knjižnico. Knjižnico lahko imenujemo tudi - interkulturna tehnologija. Tako je tudi v Sežani.

 

Mi, človeštvo se nenehoma borimo proti pohlepnim primitivcem, ki uničujejo lepoto. Ker prostor, ki nima kulture, je prostor divjaštva, prekupčevanja in prodaje. Lučki sem se zavezal, da bom budno spremljal razvoj galerije Avgusta Černigoja v Lipici. S pomirjujočo kulturno dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi svetovi se osvobajajo tudi prostori umetnosti. Hej, živi smo v tej kozmični temi:

 

Kadar začne kamen rasti, najprej raste hudo počasi. Ne zapaziš ga, da raste, stopaš nanj, pa misliš nase. Potlej kamen praga vzdihne, raste hitro, raste više. Hočeš ven čez lastna vrata, a pred tabo zid iz kamna. Slepa, solzna veka kamna, gleda vate  v hudih sanjah, v hudih sanjah se zbudiš. Polnoč je: Zemlje več ni, tebe ni več, ni več kamna, ni sveta, je črna jama. Prid svit, svet je kot prej, zida ni, ti lahko greš. Greš lahko na vse strani, samo, ti nisi več ti. (Gregor Strniša)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
5
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.806
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.465
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.454
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.229
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.399
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 828
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 668
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 622
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.500