Komentar

Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu

Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! Tega neusmiljenega pravila se ne da razložiti, a si ga je vredno zapomniti. Morali bi se ga zavedati predvsem tisti, ki izkoriščajo moč za svoja ideološka in ekonomska nasilja. Mnogo je tistih, ki z umetnostjo oblikujejo duh časa, a samo nekaj jih je, ki zmorejo na avtentičen način oblikovati časovne trakove s pomočjo kulture.

02.06.2019 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lučka Čehovin   Sežana   knjižnica   Avgust Černigoj   Srečko Kosovel   Gregor Strniša

Foto: Jože Bartolj / Ognjišče

S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu.

Verjetno ste opazili, da sem v svojih preteklih besedilih usmerjal črne črke proti kulturi. Kultura je nasprotna umetnosti, sem zapisal. Seveda obstajajo globoki razlogi, da sem to izrekel, toda v resnici je kultura orodje civilizacije, orodje civilistov. To sem izrazil tudi zato, da bi kulturi zmanjšal njen pomen, verjetno zaradi kulturtregerjev, ki se šopirijo na nacionalnih in lokalnih ekranih. Kulturtreger je beseda nemškega izvora, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ta na ironičen način opisuje nosilca in organizatorja kulture, ki je v svojem bistvu grabežljivec, ki izkorišča kulturo za svoje podle namene. Svoje finančne malverzacije prekriva z navidezno idejo širjenja kulture. Kulturtregerji se v nacionalni in lokalni javnosti predstavljajo kot selektorji in rešitelji narodove identitete. Še huje je, nepoučenim se lažno predstavljajo kot tisti, ki omogočajo umetnost.

 

A zelo, zelo malo jih je, ki znajo na avtentičen način sprožati kulturne vzorce, ki jih prevzamejo in gojijo iz vsebin ter oblik umetnin ter jih uveljavljajo kot kulturno razvojno energijo. Prva med takšnimi, ki je v mojem svetu na popolnoma poseben in avtentičen način poosebljala kulturno vzorčenje, je Lučka Čehovin, ki jo bom od tu naprej imenoval samo še - Lučka.

 

S svojim delovanjem je na neposreden in svojevrsten način kultivirala kraško občestvo, vpenjala ga je v veliki svet s svojo lokalno vsakdanjostjo, s svojo knjižnico, v kateri je delovala desetletja in še dolgo po tistem, ko ni bila več ravnateljica v njej. Z danšnjim besedilom poslavljanja od Lučke se priklanjam vsem knjižnicam, tako tistim najbolj splošne narave, kot tistim, ki usmerjajo svojo dejavnost na ozko področje. Lokalna splošna knjižnica v Sežani je izvrstna kulturna struktura, ki še vedno po Lučki živi svoje življenje in ima silen aktiv, ki širi zavest o svetu umetnosti. 

 

Današnji komentar je besedilo poslavljanja od moje Lučke in istočasno posvetilo vsem lokalnim, osnovnošolskim in srednješolskim knjižnicam sveta. Te nam posredujejo kulturno pozornost in kulturno občutljivost. Želim si, da bi pred vami zažarelo Lučkino posvetilo umetnosti, ki ga je izžarevala ravno prek kulture. Bila je zavezana vsemu lepemu, predvsem pa slovenskemu jeziku. Ne pozabimo, kultura ima svoje središče zasidrano v jeziku.

 

Kosovelova splošna knjižnica v Sežani goji samozavest in spomin na umetnike, kot je Avgust Černigoj, in častivredne primorske kaplane Čedrmace. Sam lahko potrdim, da je bila Lučka s svojim delovanjem onkraj izkoriščanja jezika za spodbujanje primitivnih instinktov uporabnega domoznanstva. S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu. Joj, kako redko je to prisotno v tej postmodernistični državi, kjer je nacionalana kultura sicer vrednota, umetnost pa zelo redko ali skoraj nikoli. Neverjetno, ampak tako to je.

 

 

Z Avgustom Černigojem (1898-1985) v Sežanski knjižnici.

 

 

Lučka je na vse mogoče izvirne načine pred občestvom branila nerazumljiv umetniški jezik avantgarde, ki jo je napadal "zdrav ljudski razum". Vedno znova je ponavljala: Ali si je res tako težko priznati, da ima ravno umetniška avantgarda najmočnejši globinski učinek na skupnost?

 

Lučka je zadnje noči, ko je še zmogla brati, brala dve najnovejši knjigi neobjavljenih Kosovelovih besedil, ki so jih omogočili izjemen urednik Miklavž Komelj, rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) z Marjanom Rupretom na čelu in založba Goga iz Novega mesta. Pesnik Srečko Kosovel je bil tisti, ki nam je rojenim v XX. stoletju sprožil posebene vrste podzavest. Lučka se je natančno zavedala, kako zelo pomembna sta "tekst in tekstura", ki oblikujeta narodovo občutljivost. 

 

Kultura je nenehno spletanje vzorcev v kulturne preproge. Res pa je, da obstajajo umetniki, ki zavestno ne želijo sodelovati pri kulturnem vzorčenju, kaj šele pri narodovi čipki, zato se ti umetniki zdijo ljudstvu popolnoma nepotrebni. S svojim delovanjem kulturo celo ogrožajo. Takšne umetnike je Lučka celo najbolj branila pred napadi nerazsvetljenih! S takšno kulturno metodo je zelo različne ravni združevala. Združevala je pre-vladujoče in opozicijske umetnike istočasno. Kosovelova knjižnica je bila - in prepričan sem, da je še vedno - prostor najboljših idej, ki jih zmore občestvo. Lučka se je dobesedno borila proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu in kulturno- amaterskem zanesenjaštvu. Pletla je splet civilizacijske občutljivosti.

 

V umetnosti smo vsi, čisto vsi usmerjeni v metafizični preplet, v kulturi pa se ta splet razplete, da se ga prilagodili skupnosti. V umetnosti prilagoditev ni nujna, bog je lahko celo geometrična pošast, pravi meni najbližji umetnik. Okean trohej. Prvovrstna kulturna zavest vnese v skupnost izume, ki jih je izoblikoval visoko razvit umetniški jezik.

 

Seveda so svetovi različni, zato potrebujemo različne kulturne vmesnike. Kultura je do obisti enostaven vmesnik, ki omogoča znanstveno, religiozno in celo ideološko mednarodno sodelovanje. Kultura povezuje med seboj različne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno in umetno inetligenco, če ni, smo vsi ogroženi. Lučka je imela obojega na pretek. Borila se je proti temu, da bi narodovo telo spremenili v nacistično kulturno upravo. Primorska nas je že zdavnaj naučila in opozorila, da je povzdigovanje in poveličevanje katerekoli človeške kulture uničujoče za druge kulture. Skozi umetnost pa se vzpostavljajo nove in nove kulturne oblike, ki sprožajo proizvodnjo novih in novih praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. Poleg njih pa se vzpostavljajo tudi radikalne umetniške prakse. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim izginjanjem. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano! Lučka je živela v knjižnici za knjižnico. Knjižnico lahko imenujemo tudi - interkulturna tehnologija. Tako je tudi v Sežani.

 

Mi, človeštvo se nenehoma borimo proti pohlepnim primitivcem, ki uničujejo lepoto. Ker prostor, ki nima kulture, je prostor divjaštva, prekupčevanja in prodaje. Lučki sem se zavezal, da bom budno spremljal razvoj galerije Avgusta Černigoja v Lipici. S pomirjujočo kulturno dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi svetovi se osvobajajo tudi prostori umetnosti. Hej, živi smo v tej kozmični temi:

 

Kadar začne kamen rasti, najprej raste hudo počasi. Ne zapaziš ga, da raste, stopaš nanj, pa misliš nase. Potlej kamen praga vzdihne, raste hitro, raste više. Hočeš ven čez lastna vrata, a pred tabo zid iz kamna. Slepa, solzna veka kamna, gleda vate  v hudih sanjah, v hudih sanjah se zbudiš. Polnoč je: Zemlje več ni, tebe ni več, ni več kamna, ni sveta, je črna jama. Prid svit, svet je kot prej, zida ni, ti lahko greš. Greš lahko na vse strani, samo, ti nisi več ti. (Gregor Strniša)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,402
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,380
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,868
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,092
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,499
06/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,306
07/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,066
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,568
09/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,099
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,023