Komentar

Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu

Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! Tega neusmiljenega pravila se ne da razložiti, a si ga je vredno zapomniti. Morali bi se ga zavedati predvsem tisti, ki izkoriščajo moč za svoja ideološka in ekonomska nasilja. Mnogo je tistih, ki z umetnostjo oblikujejo duh časa, a samo nekaj jih je, ki zmorejo na avtentičen način oblikovati časovne trakove s pomočjo kulture.

02.06.2019 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lučka Čehovin   Sežana   knjižnica   Avgust Černigoj   Srečko Kosovel   Gregor Strniša

Foto: Jože Bartolj / Ognjišče

S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu.

Verjetno ste opazili, da sem v svojih preteklih besedilih usmerjal črne črke proti kulturi. Kultura je nasprotna umetnosti, sem zapisal. Seveda obstajajo globoki razlogi, da sem to izrekel, toda v resnici je kultura orodje civilizacije, orodje civilistov. To sem izrazil tudi zato, da bi kulturi zmanjšal njen pomen, verjetno zaradi kulturtregerjev, ki se šopirijo na nacionalnih in lokalnih ekranih. Kulturtreger je beseda nemškega izvora, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ta na ironičen način opisuje nosilca in organizatorja kulture, ki je v svojem bistvu grabežljivec, ki izkorišča kulturo za svoje podle namene. Svoje finančne malverzacije prekriva z navidezno idejo širjenja kulture. Kulturtregerji se v nacionalni in lokalni javnosti predstavljajo kot selektorji in rešitelji narodove identitete. Še huje je, nepoučenim se lažno predstavljajo kot tisti, ki omogočajo umetnost.

 

A zelo, zelo malo jih je, ki znajo na avtentičen način sprožati kulturne vzorce, ki jih prevzamejo in gojijo iz vsebin ter oblik umetnin ter jih uveljavljajo kot kulturno razvojno energijo. Prva med takšnimi, ki je v mojem svetu na popolnoma poseben in avtentičen način poosebljala kulturno vzorčenje, je Lučka Čehovin, ki jo bom od tu naprej imenoval samo še - Lučka.

 

S svojim delovanjem je na neposreden in svojevrsten način kultivirala kraško občestvo, vpenjala ga je v veliki svet s svojo lokalno vsakdanjostjo, s svojo knjižnico, v kateri je delovala desetletja in še dolgo po tistem, ko ni bila več ravnateljica v njej. Z danšnjim besedilom poslavljanja od Lučke se priklanjam vsem knjižnicam, tako tistim najbolj splošne narave, kot tistim, ki usmerjajo svojo dejavnost na ozko področje. Lokalna splošna knjižnica v Sežani je izvrstna kulturna struktura, ki še vedno po Lučki živi svoje življenje in ima silen aktiv, ki širi zavest o svetu umetnosti. 

 

Današnji komentar je besedilo poslavljanja od moje Lučke in istočasno posvetilo vsem lokalnim, osnovnošolskim in srednješolskim knjižnicam sveta. Te nam posredujejo kulturno pozornost in kulturno občutljivost. Želim si, da bi pred vami zažarelo Lučkino posvetilo umetnosti, ki ga je izžarevala ravno prek kulture. Bila je zavezana vsemu lepemu, predvsem pa slovenskemu jeziku. Ne pozabimo, kultura ima svoje središče zasidrano v jeziku.

 

Kosovelova splošna knjižnica v Sežani goji samozavest in spomin na umetnike, kot je Avgust Černigoj, in častivredne primorske kaplane Čedrmace. Sam lahko potrdim, da je bila Lučka s svojim delovanjem onkraj izkoriščanja jezika za spodbujanje primitivnih instinktov uporabnega domoznanstva. S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu. Joj, kako redko je to prisotno v tej postmodernistični državi, kjer je nacionalana kultura sicer vrednota, umetnost pa zelo redko ali skoraj nikoli. Neverjetno, ampak tako to je.

 

 

Z Avgustom Černigojem (1898-1985) v Sežanski knjižnici.

 

 

Lučka je na vse mogoče izvirne načine pred občestvom branila nerazumljiv umetniški jezik avantgarde, ki jo je napadal "zdrav ljudski razum". Vedno znova je ponavljala: Ali si je res tako težko priznati, da ima ravno umetniška avantgarda najmočnejši globinski učinek na skupnost?

 

Lučka je zadnje noči, ko je še zmogla brati, brala dve najnovejši knjigi neobjavljenih Kosovelovih besedil, ki so jih omogočili izjemen urednik Miklavž Komelj, rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) z Marjanom Rupretom na čelu in založba Goga iz Novega mesta. Pesnik Srečko Kosovel je bil tisti, ki nam je rojenim v XX. stoletju sprožil posebene vrste podzavest. Lučka se je natančno zavedala, kako zelo pomembna sta "tekst in tekstura", ki oblikujeta narodovo občutljivost. 

 

Kultura je nenehno spletanje vzorcev v kulturne preproge. Res pa je, da obstajajo umetniki, ki zavestno ne želijo sodelovati pri kulturnem vzorčenju, kaj šele pri narodovi čipki, zato se ti umetniki zdijo ljudstvu popolnoma nepotrebni. S svojim delovanjem kulturo celo ogrožajo. Takšne umetnike je Lučka celo najbolj branila pred napadi nerazsvetljenih! S takšno kulturno metodo je zelo različne ravni združevala. Združevala je pre-vladujoče in opozicijske umetnike istočasno. Kosovelova knjižnica je bila - in prepričan sem, da je še vedno - prostor najboljših idej, ki jih zmore občestvo. Lučka se je dobesedno borila proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu in kulturno- amaterskem zanesenjaštvu. Pletla je splet civilizacijske občutljivosti.

 

V umetnosti smo vsi, čisto vsi usmerjeni v metafizični preplet, v kulturi pa se ta splet razplete, da se ga prilagodili skupnosti. V umetnosti prilagoditev ni nujna, bog je lahko celo geometrična pošast, pravi meni najbližji umetnik. Okean trohej. Prvovrstna kulturna zavest vnese v skupnost izume, ki jih je izoblikoval visoko razvit umetniški jezik.

 

Seveda so svetovi različni, zato potrebujemo različne kulturne vmesnike. Kultura je do obisti enostaven vmesnik, ki omogoča znanstveno, religiozno in celo ideološko mednarodno sodelovanje. Kultura povezuje med seboj različne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno in umetno inetligenco, če ni, smo vsi ogroženi. Lučka je imela obojega na pretek. Borila se je proti temu, da bi narodovo telo spremenili v nacistično kulturno upravo. Primorska nas je že zdavnaj naučila in opozorila, da je povzdigovanje in poveličevanje katerekoli človeške kulture uničujoče za druge kulture. Skozi umetnost pa se vzpostavljajo nove in nove kulturne oblike, ki sprožajo proizvodnjo novih in novih praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. Poleg njih pa se vzpostavljajo tudi radikalne umetniške prakse. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim izginjanjem. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano! Lučka je živela v knjižnici za knjižnico. Knjižnico lahko imenujemo tudi - interkulturna tehnologija. Tako je tudi v Sežani.

 

Mi, človeštvo se nenehoma borimo proti pohlepnim primitivcem, ki uničujejo lepoto. Ker prostor, ki nima kulture, je prostor divjaštva, prekupčevanja in prodaje. Lučki sem se zavezal, da bom budno spremljal razvoj galerije Avgusta Černigoja v Lipici. S pomirjujočo kulturno dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi svetovi se osvobajajo tudi prostori umetnosti. Hej, živi smo v tej kozmični temi:

 

Kadar začne kamen rasti, najprej raste hudo počasi. Ne zapaziš ga, da raste, stopaš nanj, pa misliš nase. Potlej kamen praga vzdihne, raste hitro, raste više. Hočeš ven čez lastna vrata, a pred tabo zid iz kamna. Slepa, solzna veka kamna, gleda vate  v hudih sanjah, v hudih sanjah se zbudiš. Polnoč je: Zemlje več ni, tebe ni več, ni več kamna, ni sveta, je črna jama. Prid svit, svet je kot prej, zida ni, ti lahko greš. Greš lahko na vse strani, samo, ti nisi več ti. (Gregor Strniša)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,597
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,977
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,004
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 967
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 954
07/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 671
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 810
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 784