Razkrivamo

Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico

Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno pozornost. Po desetletjih laganja, zavajanja in predvsem molka je bil skrajni čas za to. Azbestni prah se namreč ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Otroci v tamkajšnjih vrtcih so se v peskovnikih namesto z mivko igrali z azbestom. Njihovi starejši vrstniki so na "smetišču" Salonita gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in azbestne mase, ki je bila tam. Bolj ko odstiramo to tragedijo ob Soči, več podrobnosti prihaja na dan.

04.06.2019 21:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   Aljoša Pečan   azbest   salonitke   azbestoza   Salonit Anhovo   rak   odškodnina   Soča   zdravje

Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v dolini Soče, ki nikoli niso delali z azbestom? Ali vem za ta fenomen? Ali sploh vem, da se je azbestoza razširila na preostalo populacijo? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen?

Nekje na sredi Piranskega zaliva mi tistega majskega četrtka, na dan objave članka na portalu+ (vir), zazvoni mobitel. Kliče me neznana številka. Naučen, da odgovorim, če se le da – nekaj minut do začetka štartne procedure medijske regate – se oglasim in zaslišim ženski glas, ki me povpraša, če sem prava oseba. Potem me vpraša, ali vem, kaj se dogaja v dolini Soče glede obolenj z azbestom. In to ne zaposlenim, tj. nekdanjim zaposlenim, ki so delali v denimo v Salonitu, pač pa ljudem, ki so tam živeli, delali pa drugod. Gospe sem odvrnil, da trenutne situacije žal ne poznam podrobno. Njen klic in komentarji pod objavljenim člankom, sporočila prijateljev, kolegov, mojega mentorja s pravne fakultete in nenazadnje pismo Metoda Dragonje, v katerem mi je zaupal, da se ni zavedal obsežnosti tega problema, me nemudoma prepričajo, da napišem še nekaj o tej žalostni zgodbi. Mislim, da je to potrebno in smiselno.

 

 

7. dejanje

 

Malo po tistem, ko sem bil leta 2000 razrešen kot generalni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, sem imel v Portorožu priložnost sedeti na klavzuri tedanje vladajoče stranke LDS skupaj z nekaterimi nekdanjimi in tudi kasnejšimi ministri. Tudi pokojni Janez Drnovšek je bil poleg. V pogovoru je mimogrede, tako je delovalo, vprašal svojega ministra za zdravje Dušana Kebra, zakaj predlaga spremembo imena ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje. Dr. Keber je popolnoma razločno, jasno in suvereno povedal, da govori predlog o javnem zdravju, o zdravju naroda in da je javno zdravje, zdravje vseh prebivalk in prebivalcev naloga države. Dodal je tudi, da samo zdrav narod lahko ustvarja zadostno in kvalitetno dodano vrednost v gospodarstvu in tudi v negospodarskem sektorju. Opozoril je na perečo problematiko in se je kasneje kot minister tudi lotil reševati, kolikor sem ga kasneje še spremljal. Drnovšek ni rekel nič in tudi drugi smo ta ekspoze poslušali brez komentarja. Na ta dogodek se nisem spomnil vse do teh dni, ko sem tudi prebral v brošuri (omenjeni v prvem prispevku o azbestozi), da se je tudi dr. Keber podrobneje ukvarjal z tem problemom. Če sem karkoli narobe povzel, se dr. Kebru na tem mestu tudi opravičujem.

 

 

8. dejanje

 

Po vrnitvi na kopno vrnem klic gospe iz doline Soče. Pogovor brez zadrege steče. Pozna seveda damo, o kateri sem pisal, pogovarjava se še od drugih primerih, ki jih poznava. In preideva zelo hitro na bistvo problema, o katerem gospa želi govoriti. Za opravljeno delo (tudi moje) nam je hvaležna. A njena skrb je drugje. Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v tej dolini, pa nikoli niso delali z azbestom? Ali sploh vem za ta fenomen? Številke ne poznam in mi jo pove. Popolnoma tiho sem. Ali sploh vem, da se je ta bolezen razširila na preostalo populacijo? Sem kdaj o tem karkoli slišal v tistem času? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen? Omeni mi tudi, da obstaja študija iz leta 1967, iz katere izhaja zelo natančno število obolelih v tistem času.

 

Spomini pridejo zelo hitro na plano. Seveda vem, da se azbestni prah ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Kot otrok sem se tudi včasih peljal skozi in se spomnim belega prahu, ki je nastajal pri obdelavi azbesta, tega skoraj idealnega minerala. Vem, da so mi nekateri takrat povedali, da so se s prijatelji igrali na "smetišču" Salonita in tam gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in mase, ki je bila tam.

 

Vem, da so takrat nekomu, ki ni bil zaposlen v Salonitu, diagnosticirali azbestozo; če se prav spomnim in je ta oseba živela v neposredni bližini tovarne. Gospe začnem razlagati, da seveda vem in da sem na lastne oči videl azbestne vreče, v katerih so hranili krompir (zaščita pred glodalci), da sem videl kovter (prešita oddeja) iz azbestnih vreč, napolnjen z azbestom. Da se še marsikje vidi "porton" oziroma dvorišče iz azbestnih zmesi. In še in še je tega. Povem ji tudi, da so mi ženini sorodniki o tem ogromno pripovedovali; o življenju po drugi svetovni vojni v tistih krajih. Posluša me in pritrjuje, dopolni s kakšno mislijo. Preseneti me popolnoma, ko pove, da so otroci v Kanalu ob Soči v vrtcu namesto mivke v peskovniku imeli azbest. Pove mi, da so jim rekli, da je boljši kot mivka. Obljubim ji, da se oglasim in da bom tudi ta najin pogovor omenil v prispevku, ki ga ravnokar berete.

 

 

9. dejanje

 

Zakaj sem v prejšnjem prispevku o azbestozi omenil izmerjeno visoko koncentracijo v Ljubljani? 15 let sem živel skupaj z starši in mlajšo sestro v stolpnici sredi Ljubljane, katere fasada je bila iz azbestnih plošč. Malo preden sem se začel ukvarajti z azbestno zgodbo kot uradnik, sem se odselil na svoje. Azbestne plošče so bile privite na ogrodje, konstrukcijo, tudi krušile so se in otroci smo se tam igrali, saj je bilo tam naše dvorišče. Moji starši še vedno živijo na tistem naslovu. Pred tremi, štirimi leti so stolpnico obnavljali, vendar niso sneli niti ene plošče, temveč so nanje pritrdili nove izolacijske in druge materiale. Če bi azbestne plošče odstranjevali, bi verjetno morali začasno preseliti kar nekaj ljudi. Ne samo iz te stolpnice, pač pa tudi iz okoliških. To je bil razlog, da sem omenil koncentracijo azbesta v Ljubljani. Dandanes tudi sam kot kronični bolnik z neozdravljivo boleznijo in avtoimuno boleznijo vsaj malo vem o tem, kakšno je življenje z neozdravljivo boleznijo.

 

Ob pisanju tega teksta sem se spomnil, da smo tudi taborniki imeli svoj ples z azbestom, vsaj pred letom 1990 zagotovo. Ta "idealni" mineral smo kupovali v vrečah po 10 do 20 kilogramov, jih potem stresli v črpalko z vodo in potem prav vsako leto na taborjenju naše šotore impregnirali z to azbestno tekočino. Fantastična zaščita pred dežjem, pa tudi malo več hlada je bilo na ta račun v šotorih. In ne bi bili mladi nadebudni taborniki, če se ne bi vsaj malo z tem azbestom tudi obmetavali. Verjetno smo tudi kakšen kos obleke natopili v tej zmesi, da nam dež v Bohinju ni mogel do živega. Impregnirali smo majce, srajce za pohode, anorake pa sploh.

 

 

10. dejanje

 

Vesel sem bil, da sem o tej temi lahko spregovoril tudi z prijateljem, univerzitetnim profesorjem. Tudi on izhaja iz tistih krajev od reki Soči. Povedal mi je, da sta skupaj s sošolcem eno poletje po končani osnovni šoli delala v Salonitu Anhovo, in sicer sta v trgovini podjetja nakladala kupcem salonitke in drug material na prikolice, traktorje itd. V poletnem prahu, tudi kakšen odpadni material se je našel. Potrebovala sta denar za počitnice. Kaj dosti zaščitnih sredstev nista imela, mi je še povedal. Ta anekdota je uvod v tisto drugo, zelo resno delovanje profesorja o tej temi. Kot osebo, vredno zaupanja, so ga večkrat prosili za strokovna stališča in razmišljanja o tej problematiki.

 

 

11. dejanje

 

Vprašanje, ali so tudi ljudje, ki niso delali v proizvodnji azbesta oziroma niso bili zaposleni v podjetih, ki so kakorkoli uporabljala azbest, upravičeni do denarne odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu v primeru, ko jim je bila diagonosticirana ena izmed oblik bolezni azbestoze, o katerih sem pisal zadnjič, ostaja neodgovorjeno. Moje osebno mnenje in stališče je, da bo potrebno zaradi javnega zdravja, če si hočemo dobro, uvesti sistem, ki bo olajšal bolnikom – ne glede na to, kako in zaradi česa so zboleli – življenje. Pa ne mislim tu samo na azbest, spomnimo se svinca in drugih težkih kovin v mivki, peskovnikov v vrtcih, pojavljal se nam je benzen, kjer ga ne bi pričakovali, formaldehidi, okužene pitne vode v različnih zajetjih v Sloveniji itd.

 

Poznam primer, ko je ženski frizer zbolel za eno izmed oblik bolezni, ki jih povzroča azbest. In to ne za nedolžno obliko. Krovci po Sloveniji zbolevajo in šele sedaj se zavedajo nevarnosti. Mnogo, mnogo premnogo njihovih kolegov je umrlo za mezotiliomom.

 

Še zdaleč ne gre samo za odškodnine. Gre tudi in predvsem za organizirano zdravljenje, pomoč pri zdravljenju, nasvete, edukacijo (sedaj, ko vemo, kakšno škodo povzročajo razni elementi), plačilo zdravljenja v termah, zdraviliščih za respiratorna obolenja itn. Pri samih denarnih odškodninah pa moramo vendarle vedeti, da gre za javna sredstva, ki morajo biti namensko porabljena. Kadar je plačnik država. Tudi za dokupe za predčasno upokojitev itd. Lahko tudi druge oblike. Premalo sem v tem področju prava, da bi znal natančno in korektno odgovoriti. Imam pa mnenje, ki je tudi posledica razumevanja dogajanja, povezanega z azbestom. Ampak da, odgovor je da, vsi ti ljudje so upravičeni do nečesa. Sistem mora dati odgovor in ponuditi rešitev. Kdo je najbolj poklican, da o tem razpravlja in najde rešitev, sem pisal v prejšnjem članku.

 

 

12. dejanje

 

Pišemo in govorimo o številkah. Pa jih poznamo, razumemo? Ne glede na to, da mnogi o statistikah nimajo najboljšega mnenja, je prav, da javno dostopne številke predstavimo. Nacionalni pooblaščenec, ki zbira te podatke, je Inštitut za medicino dela in športa pri UKC Ljubljana, ki ga vodi prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak. Pred dnevi je v medijih izšlo pisanje o morebitni novi epidemiji zaradi azbesta. Natančno navedene številke in mnenja ljudi vpletenih v to zgodbo. Nekaj se torej vseeno premika.

 

 

13. dejanje

 

Javno zdravje. Zdravje naroda, državljank in državljanov, prebivalk in prebivalcev. Kdo je poklican in odgovoren zanj in kaj je storiti? Minster za zdravje je v tem primeru samo koordinator, nosilec oziroma izvajalec družbenega dogovora o tem, ki mora biti sprejet v parlamentu. O pravilniku o poklicnih boleznih sem pisal zadnjikrat. V procesu nastajanja družbenega dogovora, nove pogodbe pa morajo (!) poleg politike in stroke ter javnega sektorja svojo vlogo pripoznati in aktivno sodelovati tudi subjekti, združeni v Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije ter in predvsem Združenje Manager. Hvalevredno je, da se oglašajo ob sprejemu proračuna, naj se tudi tu. Dodano vrednost ustvarjajo živi in zdravi ljudje.

 

Župani slovenskih občin so prav tako ključni deležniki pri projketu. Znano je, da pri ocenjevanju kvalitete življenja v posamezni lokalni skupnosti, ocenjevalci pogledajo tudi škodljive vplive na življenje. Večina objektov, zgrajenih iz azbesta, ne prinaša plusa, ampak najmanj trojni minus.

 

 

Namesto zaključka

 

Ne vežite rok tistim, ki nam hočejo dobro. Ne preganjajte jih. Poslušajte jih, zelo dobro jih poslušajte in jih tudi poskusite razumeti. V obeh svojih pisanjih sem se na nek način javno oddolžil vsem, ki smo pri tem sodelovali, kot tudi tistim, ki so bili zboleli in tudi umrli za posledicami dela z tem "fantastičnim" mineralom. Obudil sem spomin in tudi morebiti povrnil razpravo.

 

Tisti, ki pa ste sedaj na oblasti, na vas je ravnanje in delovanje. Pa ne samo glede azbesta, predvsem glede javnega zdravja. Zdravja vas in nas vseh skupaj. Poleg vseh nalog, ki jih imate, je še ta ena izmed mnogih. Na katerem mestu prioritet bo pristala, je odvisno od vas samih.

 

Uredništvo se našemu sodelavcu Aljoši Pečanu tudi javno zahvaljuje za oba prispevka o azbestozi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.729
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.277
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.405
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 901
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 478
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961