Razkrivamo

Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico

Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno pozornost. Po desetletjih laganja, zavajanja in predvsem molka je bil skrajni čas za to. Azbestni prah se namreč ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Otroci v tamkajšnjih vrtcih so se v peskovnikih namesto z mivko igrali z azbestom. Njihovi starejši vrstniki so na "smetišču" Salonita gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in azbestne mase, ki je bila tam. Bolj ko odstiramo to tragedijo ob Soči, več podrobnosti prihaja na dan.

04.06.2019 21:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   Aljoša Pečan   azbest   salonitke   azbestoza   Salonit Anhovo   rak   odškodnina   Soča   zdravje

Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v dolini Soče, ki nikoli niso delali z azbestom? Ali vem za ta fenomen? Ali sploh vem, da se je azbestoza razširila na preostalo populacijo? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen?

Nekje na sredi Piranskega zaliva mi tistega majskega četrtka, na dan objave članka na portalu+ (vir), zazvoni mobitel. Kliče me neznana številka. Naučen, da odgovorim, če se le da – nekaj minut do začetka štartne procedure medijske regate – se oglasim in zaslišim ženski glas, ki me povpraša, če sem prava oseba. Potem me vpraša, ali vem, kaj se dogaja v dolini Soče glede obolenj z azbestom. In to ne zaposlenim, tj. nekdanjim zaposlenim, ki so delali v denimo v Salonitu, pač pa ljudem, ki so tam živeli, delali pa drugod. Gospe sem odvrnil, da trenutne situacije žal ne poznam podrobno. Njen klic in komentarji pod objavljenim člankom, sporočila prijateljev, kolegov, mojega mentorja s pravne fakultete in nenazadnje pismo Metoda Dragonje, v katerem mi je zaupal, da se ni zavedal obsežnosti tega problema, me nemudoma prepričajo, da napišem še nekaj o tej žalostni zgodbi. Mislim, da je to potrebno in smiselno.

 

 

7. dejanje

 

Malo po tistem, ko sem bil leta 2000 razrešen kot generalni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, sem imel v Portorožu priložnost sedeti na klavzuri tedanje vladajoče stranke LDS skupaj z nekaterimi nekdanjimi in tudi kasnejšimi ministri. Tudi pokojni Janez Drnovšek je bil poleg. V pogovoru je mimogrede, tako je delovalo, vprašal svojega ministra za zdravje Dušana Kebra, zakaj predlaga spremembo imena ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje. Dr. Keber je popolnoma razločno, jasno in suvereno povedal, da govori predlog o javnem zdravju, o zdravju naroda in da je javno zdravje, zdravje vseh prebivalk in prebivalcev naloga države. Dodal je tudi, da samo zdrav narod lahko ustvarja zadostno in kvalitetno dodano vrednost v gospodarstvu in tudi v negospodarskem sektorju. Opozoril je na perečo problematiko in se je kasneje kot minister tudi lotil reševati, kolikor sem ga kasneje še spremljal. Drnovšek ni rekel nič in tudi drugi smo ta ekspoze poslušali brez komentarja. Na ta dogodek se nisem spomnil vse do teh dni, ko sem tudi prebral v brošuri (omenjeni v prvem prispevku o azbestozi), da se je tudi dr. Keber podrobneje ukvarjal z tem problemom. Če sem karkoli narobe povzel, se dr. Kebru na tem mestu tudi opravičujem.

 

 

8. dejanje

 

Po vrnitvi na kopno vrnem klic gospe iz doline Soče. Pogovor brez zadrege steče. Pozna seveda damo, o kateri sem pisal, pogovarjava se še od drugih primerih, ki jih poznava. In preideva zelo hitro na bistvo problema, o katerem gospa želi govoriti. Za opravljeno delo (tudi moje) nam je hvaležna. A njena skrb je drugje. Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v tej dolini, pa nikoli niso delali z azbestom? Ali sploh vem za ta fenomen? Številke ne poznam in mi jo pove. Popolnoma tiho sem. Ali sploh vem, da se je ta bolezen razširila na preostalo populacijo? Sem kdaj o tem karkoli slišal v tistem času? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen? Omeni mi tudi, da obstaja študija iz leta 1967, iz katere izhaja zelo natančno število obolelih v tistem času.

 

Spomini pridejo zelo hitro na plano. Seveda vem, da se azbestni prah ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Kot otrok sem se tudi včasih peljal skozi in se spomnim belega prahu, ki je nastajal pri obdelavi azbesta, tega skoraj idealnega minerala. Vem, da so mi nekateri takrat povedali, da so se s prijatelji igrali na "smetišču" Salonita in tam gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in mase, ki je bila tam.

 

Vem, da so takrat nekomu, ki ni bil zaposlen v Salonitu, diagnosticirali azbestozo; če se prav spomnim in je ta oseba živela v neposredni bližini tovarne. Gospe začnem razlagati, da seveda vem in da sem na lastne oči videl azbestne vreče, v katerih so hranili krompir (zaščita pred glodalci), da sem videl kovter (prešita oddeja) iz azbestnih vreč, napolnjen z azbestom. Da se še marsikje vidi "porton" oziroma dvorišče iz azbestnih zmesi. In še in še je tega. Povem ji tudi, da so mi ženini sorodniki o tem ogromno pripovedovali; o življenju po drugi svetovni vojni v tistih krajih. Posluša me in pritrjuje, dopolni s kakšno mislijo. Preseneti me popolnoma, ko pove, da so otroci v Kanalu ob Soči v vrtcu namesto mivke v peskovniku imeli azbest. Pove mi, da so jim rekli, da je boljši kot mivka. Obljubim ji, da se oglasim in da bom tudi ta najin pogovor omenil v prispevku, ki ga ravnokar berete.

 

 

9. dejanje

 

Zakaj sem v prejšnjem prispevku o azbestozi omenil izmerjeno visoko koncentracijo v Ljubljani? 15 let sem živel skupaj z starši in mlajšo sestro v stolpnici sredi Ljubljane, katere fasada je bila iz azbestnih plošč. Malo preden sem se začel ukvarajti z azbestno zgodbo kot uradnik, sem se odselil na svoje. Azbestne plošče so bile privite na ogrodje, konstrukcijo, tudi krušile so se in otroci smo se tam igrali, saj je bilo tam naše dvorišče. Moji starši še vedno živijo na tistem naslovu. Pred tremi, štirimi leti so stolpnico obnavljali, vendar niso sneli niti ene plošče, temveč so nanje pritrdili nove izolacijske in druge materiale. Če bi azbestne plošče odstranjevali, bi verjetno morali začasno preseliti kar nekaj ljudi. Ne samo iz te stolpnice, pač pa tudi iz okoliških. To je bil razlog, da sem omenil koncentracijo azbesta v Ljubljani. Dandanes tudi sam kot kronični bolnik z neozdravljivo boleznijo in avtoimuno boleznijo vsaj malo vem o tem, kakšno je življenje z neozdravljivo boleznijo.

 

Ob pisanju tega teksta sem se spomnil, da smo tudi taborniki imeli svoj ples z azbestom, vsaj pred letom 1990 zagotovo. Ta "idealni" mineral smo kupovali v vrečah po 10 do 20 kilogramov, jih potem stresli v črpalko z vodo in potem prav vsako leto na taborjenju naše šotore impregnirali z to azbestno tekočino. Fantastična zaščita pred dežjem, pa tudi malo več hlada je bilo na ta račun v šotorih. In ne bi bili mladi nadebudni taborniki, če se ne bi vsaj malo z tem azbestom tudi obmetavali. Verjetno smo tudi kakšen kos obleke natopili v tej zmesi, da nam dež v Bohinju ni mogel do živega. Impregnirali smo majce, srajce za pohode, anorake pa sploh.

 

 

10. dejanje

 

Vesel sem bil, da sem o tej temi lahko spregovoril tudi z prijateljem, univerzitetnim profesorjem. Tudi on izhaja iz tistih krajev od reki Soči. Povedal mi je, da sta skupaj s sošolcem eno poletje po končani osnovni šoli delala v Salonitu Anhovo, in sicer sta v trgovini podjetja nakladala kupcem salonitke in drug material na prikolice, traktorje itd. V poletnem prahu, tudi kakšen odpadni material se je našel. Potrebovala sta denar za počitnice. Kaj dosti zaščitnih sredstev nista imela, mi je še povedal. Ta anekdota je uvod v tisto drugo, zelo resno delovanje profesorja o tej temi. Kot osebo, vredno zaupanja, so ga večkrat prosili za strokovna stališča in razmišljanja o tej problematiki.

 

 

11. dejanje

 

Vprašanje, ali so tudi ljudje, ki niso delali v proizvodnji azbesta oziroma niso bili zaposleni v podjetih, ki so kakorkoli uporabljala azbest, upravičeni do denarne odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu v primeru, ko jim je bila diagonosticirana ena izmed oblik bolezni azbestoze, o katerih sem pisal zadnjič, ostaja neodgovorjeno. Moje osebno mnenje in stališče je, da bo potrebno zaradi javnega zdravja, če si hočemo dobro, uvesti sistem, ki bo olajšal bolnikom – ne glede na to, kako in zaradi česa so zboleli – življenje. Pa ne mislim tu samo na azbest, spomnimo se svinca in drugih težkih kovin v mivki, peskovnikov v vrtcih, pojavljal se nam je benzen, kjer ga ne bi pričakovali, formaldehidi, okužene pitne vode v različnih zajetjih v Sloveniji itd.

 

Poznam primer, ko je ženski frizer zbolel za eno izmed oblik bolezni, ki jih povzroča azbest. In to ne za nedolžno obliko. Krovci po Sloveniji zbolevajo in šele sedaj se zavedajo nevarnosti. Mnogo, mnogo premnogo njihovih kolegov je umrlo za mezotiliomom.

 

Še zdaleč ne gre samo za odškodnine. Gre tudi in predvsem za organizirano zdravljenje, pomoč pri zdravljenju, nasvete, edukacijo (sedaj, ko vemo, kakšno škodo povzročajo razni elementi), plačilo zdravljenja v termah, zdraviliščih za respiratorna obolenja itn. Pri samih denarnih odškodninah pa moramo vendarle vedeti, da gre za javna sredstva, ki morajo biti namensko porabljena. Kadar je plačnik država. Tudi za dokupe za predčasno upokojitev itd. Lahko tudi druge oblike. Premalo sem v tem področju prava, da bi znal natančno in korektno odgovoriti. Imam pa mnenje, ki je tudi posledica razumevanja dogajanja, povezanega z azbestom. Ampak da, odgovor je da, vsi ti ljudje so upravičeni do nečesa. Sistem mora dati odgovor in ponuditi rešitev. Kdo je najbolj poklican, da o tem razpravlja in najde rešitev, sem pisal v prejšnjem članku.

 

 

12. dejanje

 

Pišemo in govorimo o številkah. Pa jih poznamo, razumemo? Ne glede na to, da mnogi o statistikah nimajo najboljšega mnenja, je prav, da javno dostopne številke predstavimo. Nacionalni pooblaščenec, ki zbira te podatke, je Inštitut za medicino dela in športa pri UKC Ljubljana, ki ga vodi prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak. Pred dnevi je v medijih izšlo pisanje o morebitni novi epidemiji zaradi azbesta. Natančno navedene številke in mnenja ljudi vpletenih v to zgodbo. Nekaj se torej vseeno premika.

 

 

13. dejanje

 

Javno zdravje. Zdravje naroda, državljank in državljanov, prebivalk in prebivalcev. Kdo je poklican in odgovoren zanj in kaj je storiti? Minster za zdravje je v tem primeru samo koordinator, nosilec oziroma izvajalec družbenega dogovora o tem, ki mora biti sprejet v parlamentu. O pravilniku o poklicnih boleznih sem pisal zadnjikrat. V procesu nastajanja družbenega dogovora, nove pogodbe pa morajo (!) poleg politike in stroke ter javnega sektorja svojo vlogo pripoznati in aktivno sodelovati tudi subjekti, združeni v Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije ter in predvsem Združenje Manager. Hvalevredno je, da se oglašajo ob sprejemu proračuna, naj se tudi tu. Dodano vrednost ustvarjajo živi in zdravi ljudje.

 

Župani slovenskih občin so prav tako ključni deležniki pri projketu. Znano je, da pri ocenjevanju kvalitete življenja v posamezni lokalni skupnosti, ocenjevalci pogledajo tudi škodljive vplive na življenje. Večina objektov, zgrajenih iz azbesta, ne prinaša plusa, ampak najmanj trojni minus.

 

 

Namesto zaključka

 

Ne vežite rok tistim, ki nam hočejo dobro. Ne preganjajte jih. Poslušajte jih, zelo dobro jih poslušajte in jih tudi poskusite razumeti. V obeh svojih pisanjih sem se na nek način javno oddolžil vsem, ki smo pri tem sodelovali, kot tudi tistim, ki so bili zboleli in tudi umrli za posledicami dela z tem "fantastičnim" mineralom. Obudil sem spomin in tudi morebiti povrnil razpravo.

 

Tisti, ki pa ste sedaj na oblasti, na vas je ravnanje in delovanje. Pa ne samo glede azbesta, predvsem glede javnega zdravja. Zdravja vas in nas vseh skupaj. Poleg vseh nalog, ki jih imate, je še ta ena izmed mnogih. Na katerem mestu prioritet bo pristala, je odvisno od vas samih.

 

Uredništvo se našemu sodelavcu Aljoši Pečanu tudi javno zahvaljuje za oba prispevka o azbestozi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
9
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,605
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,982
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,005
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 973
06/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 706
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 956
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 823
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 787