Dokumentacijo, ki obsega 94 strani, smo sicer prejeli od neznanega vira. Urednik portala+ je pošiljko osebno prevzel v petek, 31. maja okoli poldneva na eni izmed bencinskih črpalk v bližini Beljaka. Celotna operacija je bila docela konspirativna, kajti izkušnje kolegov s Pop TV in prisluškovanje pogovorom v zadevi "Arbitraža" so nas izučile. Uporabljali smo izključno kriptirane povezave, včasih smo se sporazumevali tudi s pomočjo šifer. Presenetilo nas je zlasti to, kako izjemno previden je želel biti anonimi vir, ki je na avstrijsko Koroško očitno poslal svojega kurirja. Naša "Globoko grlo" je namreč vztrajala, da predaja tako "vročega" dokumenta zaradi vprašanja jurisdikcije ne sme biti opravljena na ozemlju Republike Slovenije. Ker je bila tuja lokacija predaje pravzaprav pogojevana, nismo imeli nobene izbire. Po krajšem usklajevanju smo se odločili za Avstrijo. Po prejemu ovadbe zoper Boštjana Jazbeca, zdaj že nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, in štiri viceguverjerje (Janez Fabijan, Stanislava Zadravec Caprirolo, Darko Bohnjec in Mejra Festić) smo pri dveh strokovnjakih preverili, ali gre za pristen dokument, ki nosi glavo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), datiran je z 19. decembrom 2018, naslovljen pa je na Specializirano državno tožilstvo, konkretno na okrožnega državnega tožilca Boštjana Jegliča.

Zakaj smo se odločili za objavo

Opis kaznivega dejanja, za katerega je osumljeno bivše vodstvo Banke Slovenije.

Rečeno nam je bilo, da je dokument avtentičen. Vseeno smo pred objavo več dni tehtali argumente za in proti. Prav tako smo se posvetovali z našimi odvetniki in nekdanjim svetovalcem informacijskega pooblaščenca. Tudi na podlagi njihovih mnenj smo prišli do zaključka, da je interes javnosti vseeno tisti, ki mora v demokratični in odprti družbi pretehtati pred pomisleki. Kajti v primeru te kazenske ovadbe ne gre za malenkostne zadeve, pač pa za pravico davkoplačevalcev (državljanov) te države, da vedo, kako je za zaprtimi vrati najpomembnejših mož in žena slovenskih centralne banke potekal proces določenja višine in postopka dokapitalizacije slovenskih državnih bank. 

Pomemben argument za našo odločitev, da ne čakamo, pač pa gremo z objavo dokumenta čim prej v javnost, je tudi dejstvo, da prav v tem času v državnem zboru poteka obravnava zakona, ki naj bi dal razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic (nekdanjih) državnih bank možnost vlaganja pravnih sredstev. Ker dvomimo, da so poslanci seznanjeni z vsebino kazenske ovadbe, kjer je podrobno popisana tudi kronologija dogajanja, se nam zdi prav, da izvedo vse, kar jim utegne pomagati pri glasovanju. Da predstavniki ljudstva ne bodo mogli trditi, da ob sprejemanju zakona niso bili seznanjeni z vsemi dejstvi oziroma podatki.

S kom so kriminalisti vse govorili

Na seznamu najdemo kar nekaj znanih osebnosti, vendar smo morali zaradi zahteve Informacijskega pooblaščenca imena zakriti zaradi varstva osebnih podatkov.

Podrobnosti o razvpiti preiskavi in zasegih na Banki Slovenije: jasno je razvidno, s kakšnimi težavami so se srečevali kriminalisti pri svojem delu. Imena smo morali na zahtevo Informacijskega pooblaščenca zakriti.

Kaj se lahko zgodi že ta mesec

Kdaj bodo tožilci vložili obtožnico zoper peterico - če se bo to seveda sploh zgodilo, nam vir ni mogel razkriti. Je pa znano, da bo že prihodnji teden, tj. 10. junija skupščina delničarjev NLB d.d., na kateri bodo razpravljali tudi o tem, če naj se članom uprave podeli razrešnica za preteklo obdobje ali ne. Glede na to, da sta v dokumentu, ki ga objavljamo, omenjena tudi dva sedanja člana uprave NLB d.d. - in sicer Blaž Brodnjak in Archibald Kremser -, ki naj bi se zavedala nezakonitih metod izračuna kapitala v NLB d.d. kot tudi napak pri stresnih testih leta 2013, je po našem mnenju pravilno, da delničarji NLB odločajo o tem, ali bodo tej upravi podelili razrešnico. To bo lahko obenem tudi neke vrste "reality check" za Brodnjaka in Kremserja, če dejansko še uživata zaupanje sedanjih delničarjev.

Ni pa niti zanemarljiv podatek, da vzporedno s sprejemanjem novega zakona v slovenskem parlamentu pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu teče postopek prosti Republiki Sloveniji ravno v zvezi z vprašanjem, ali so imeli razlaščenci na voljo ustrezna pravna sredstva v zvezi z izrednimi ukrepi Banke Slovenije v letu 2013. Iz ovadbe, ki jo objavljamo, je namreč razbrati, da je želel imeti tedanji finančni minister Uroš Čufer v vladi Alenke Bratušek nekakšen "neformalni sestanek" s predsednikom ustavnega sodišča in tako vplivati na njihovo odločitev. Zanimivo dejstvo pa je, da naj bi na Beethovnovi to možnost zavrnili, češ da bo opravljena javna seja z zaslišanjem prič – do katere pa ni nikoli prišlo. Zakaj ne?

Se je Uroš Čufer, minister za finance, zavedal, da je to, kar predlaga, lahko koruptivno dejanje?

Kaj lahko sproži naša objava kazenske ovadbe

Razlaščenci podrejenih obveznic že vse od leta 2013 v Sloveniji nimajo pravnih sredstev za uveljavljenje svojih pravic. Zato je korektno zapisati, da bo to, ali je bila odločitev našega ustavnega sodišča v tem primeru res pravilna in legitimna, pokazala šele odločitev ESČP. Kaj se bo zgodilo, če bo Slovenija tam ponovno izgubila? Ali bomo morali davkoplačevalci ponovno plačevati za napake vladajočih politikov?

Drugo ključno dejstvo, ki izhaja iz ovadbe, pa je to, da so tako guvernerji, kot člani ministrstva za finance in uprave vseh pregledovanih slovenskih bank zelo dobro vedeli, da metodologije ocenjevanja stanja v bankah niso bile mednarodno priznane (niso upoštevali t.i. Mednarodnih standardov računovodskega poročanja). Z drugimi besedami, zdi se, da so zavestno in namenoma oškodovali vse davkoplačevalce, imetnike podrejenih obveznic in dotedanje delničarje slovenskih bank. Tako se torej postavlja vprašanje, ali sta bili prodaji državnih NKBM in NLB sploh izvedeni zakonito, če pa je možno, da se je država nezakonito polastila tujega premoženja, potem pa je to premoženje prodala?! Se poslanci državnega zbora zavedajo resnosti tega problema?!

Ne gre si delati utvar, da bodo oziroma so že izjemni pritiski na tožilstvo glede usode kazenske ovadbe. V ozadju so močne interesne skupine, ki bi si želele, da je zgodba o dokapitalizaciji slovenskih državnih bank čim prej pozabljena, davkoplačevalci pa nikoli ne izvedo, za koliko so pravzaprav preplačali sanacijo bank. Naš anonimni vir je pred predajo dokumentacije večkrat izrazil bojazen, da si ovadbe ne bomo upali objaviti, ker ne vemo, kaj nas čaka. In da tudi če jo objavimo, ni nujno, da se bo kaj premaknilo.

Naš odgovor je danes objavljen. Kocka je padla.