Razkrivamo

Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

08.06.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Moskva   župnik

Kaj hudiča žene tri četrt moških, da se hvalijo — ko imajo samo izgubo od tega. Če prideš k ženski, ki pretirano veliko pričakuje od tebe (ker si se tako hvalil, da si si napravil sloves), boš tudi pri dobrem delu pogrnil v njenih očeh. Posebno, ker bodo na takega hvalilca šle najbolj nenasitne češplje. Tiha voda bregove dere.

 

Župniku je bilo tega pogovora in izrazoslovja dovolj in napravil je napako, da je dal duška svojemu "dušebrižništvu". Slabo je naletel. Celo uro jih je moral poslušati: vse od papeža, ki je nategoval belo kobilo, pa do tistih mašnikov, ki drkajo ta malega ministrantom. Niso mu prizanesli niti z zgodbami o farovških kuharicah in obdelali čisto po renesančno ves celibat. Po naslednji šali pa je mož obnemogel in se "zatekel k molitvi": Pride župnik z vodenico v bolnišnico, ki je pa zelo polna. Denejo ga torej kar med druge paciente in še tisto noč je operiran. V tej noči je pa rodila ženska poleg njega in začasno so otroka položili k župniku, ki je bil še v narkozi. Župnik se prebudi, zagleda otroka, vidi, da mu je trebuh splahnel, pograbi novorojenčka in zbeži domov. Otroka lepo šola in ko je na smrtni postelji, ga pokliče k sebi, češ da mu ima povedati važno skrivnost.

  

"Že mislim kaj," pravi fant, "povedali mi boste, da niste moj stric, ampak oče, kajne?"

 

"Ne," pravi župnik, "jaz sem tvoja mati, tvoj oče je pa sam presvetli nadškof."

 

 

Špekulant je tudi učitelja rad mučil s protiruskimi vici, pri katerih pa je užival župnik. (Partsekretarja v manjšem kolhozu sprašujejo, kaj je to prehod iz socializma v komunizem? Ker tega ne ve, se pelje v Moskvo vprašat. Član cekaja mu na to vprašanje pokaže skozi okno:

 

"Kaj vidiš, tovariše?" Avto, ki pelje mimo, odvrne ta.

 

"Kaj pa vidiš zdaj?" vpraša vrhovni čez čas. Spet avto!

 

"No, vidiš, avto — pa nekaj časa nič — pa spet avto — to je socializem. V komunizmu bo pa avto-avto-avto-avto! Razumeš?"

 

Razumel je in šel domov, sklical je svoje mužike, in ko so bili zbrani, pokazal skozi okno — kaj vidite, tovarišči? Mimo je šel berač. Berača, odgovore mužiki. Počaka nekaj časa in spet vpraša. Se en berač. "No, vidite, to je socializem. Ko pride komunizem, bo pa kar berač-berač-berač-berač.")

 

 

Učitelja sem pri vicih po arestantskem kodeksu pustil plavati, kakor je vedel in znal. Pri direktnih napadih na njegovo prepričanje sem pa posegel vmes (prišlo je do takih izjav: kakšen užitek je videti takega tipa v naši kehi, ali: pojdi v Moskvo, kaj žreš naš kruh; morilec mu je enkrat rekel "še enkrat otresi gobec name, pa bom sprožil tak korpus delikti nate, da te bodo obesili"). Župnika in jehovca nisem nikoli branil, ko so sekali njuno ideologijo na kosce, vedla sta se prebedasto. Pač pa sem (s svojo kliko) zaščitil muslimanskega brata in jezuita, ker sta imela svoje dostojanstvo. In sta bila tudi pripravljena kaj žrtvovati za svoje prepričanje, naj je že bilo kakršno koli. Ne musliman ne jezuit nista nikoli posiljevala nikogar s svojim "prav". A musliman je bil neštetokrat lačen, ker je sumil, da je v hrani svinjska mast, jezuit pa pri vseh izolacijah in kaznih ni nikoli potožil, ker "njegova država ni od tega sveta". To je izkazoval tudi pri hrani, katero je pametno (da ne ve levica, kaj dela desnica) delil potrebnim — ne pa simpatičnim. Musliman je dobil od njega več kakor pobožni čevljar, sojen, ker je obsojal napad na škofa* (ki so ga polili nekje z bencinom in zažgali, dobil je samo opekline); čevljar je širil "sovražno propagando", da so ga skušali zažgati agenti policije; bil je to plašen človek, ki se je jokal, ko je pripovedoval, kako so ga "skloftali ko mulca". Težko je bilo pisati v tem času in v tem okolju. Pokrival sem se z deko čez glavo in si kvaril oči. Toliko stvari — se mi je zdelo takrat — moram še dognati. Non perdere diem, niti dneva ne smem izgubiti!

 

Moral sem si tudi ustvariti novo linijo za stike z zunanjim svetom, deloma za reševanje rokopisov, deloma pa za dvig lastne morale. Koncentriral sem se na nekega paznika, ki se mi je po vsem študiju njegovih reakcij zdel najprimernejši. To je sicer precejšnje tveganje, ker "človek človeku nikoli ne vidi v dušo". Delo je tudi zamudno — in najmanjša napaka se lahko kruto maščuje.

 

Pronicati je treba za okolico neopazno, k preži na vsako malenkost in dobi v arestu posebno izostren čut za nenavadno. O špijonaži sem vedel pred zaporom samo to, da je (Le monde est empeste d'espions, svet okužen z vohuni, to sem nekje bral), šele notri sem se poučil o tem sektorju človeške dejavnosti in o načinih "verbovanja agentov". Baje je najbolj pogost način podkupovanje, na drugem mestu je apeliranje na kako politično prepričanje (taki agenti so najboljši, ker se nesebično žrtvujejo na tem nesrečnem področju), takoj na tretjem pa je izsiljevanje s kakšno življenjsko skrivnostjo (če ne storite tega in tega, povemo vaši ženi o ljubici; razglasimo, da ste homoseksualec; prijavimo vas zaradi vojnega delikta; razkrinkamo vaše poneverjanje denarja — in take reči — potem sledi čisto lahka in ne preveč nevarna naloga, na primer: prinesli nam boste načrte za novi vodovod v mestu, ali zapisnik seje ... žrtev se pritisku vda, misleč, saj to ni tako strašno — a to je samo začetek; kmalu pride drug agent, ki razpolaga s snovjo za prvi pritisk plus že izvršen špijonažni akt in žrtev leze počasi v močvirje, iz katerega ni več rešitve).

 

Vse skupaj je za naravnega človeka kaj sluzava zadeva, saj je vezana na laž in prevaro, na skrivnost in izdajo — in še nehvaležna je, veliko mednarodnih služb pušča svoje ujete agente na cedilu. Najbolj bedasta, a zelo pogosta je oblika prisiljevanja s strahom (enako narobe podkupovanje), taki agenti delajo pod pritiskom zoper lastno prepričanje in doživijo prej ali slej shizofrenični razkol svoje duševnosti. Koliko si jih je v arestih skušalo na ta način rešiti glavo ali doseči znižanje kazni. Tak agent se počuti slabo v svoji okolici, ki jo izdaja, pa tudi najemodajalec ga zaničuje in mu ne zaupa. Je pa upravi koristen in potreben, zato večkrat pride iz aresta kasneje kakor njegova žrtev.

 

Poznal sem čisto preprostega človeka, ki se je zlomil v okupacijskih ječah in delal za okupacijsko policijo, po vojni se je pa ponovno zlomil v naših ječah in je končal s samomorom. Poklicni policaji pa z lahkoto prehajajo iz rok v roke in med najbolj sovražnimi policijami sveta se v ječah ustvari nekakšna solidarnost, ko je najhujše mimo. Policist je poklic, vohun je samo skrit za krinko kakega poklica.

 

Zakaj se spuščam v tem delu pripovedi v te analize? Ker je to za arestanta zelo koristna vednost.

 

Prvo, kar sem dosegel pri tistem pazniku, je bilo, da je prinesel prazno razglednico in odnesel novoletna voščila. Tudi on je mislil, da je to vse. Kasneje nekoč so odkrili nekega drugega paznika (izdal ga je gestapovec, ki je umrl v ječi in so mu obljubili, da bo šel umret domov, če vse iskreno pove) in so mi očitali, da hipnotiziram. Morda je bilo tudi nekaj malega po tej poti. A uprava ni vedela za možnost človeških stikov med ljudmi, 'ki si stojijo nasproti, eni na tej strani rešetk v jetniških zebrah, drugi na oni strani v policijski uniformi. Uprava tudi ni vedela, kako prehaja vpliv, ki ga ima nekdo na svojo arestantsko okolico — na mehkejše člane jetniškega osebja. Uprava ni vedela, da inteligentnim jetnikom omogoča intenziven študij na arestantski univerzi, ki obsega vse znanje človeštva.

 

Meni osebno je bilo nevarno pri takem delovanju to, da ne morem zatreti čustvovanja, izključiti simpatije — dosledno sem vzljubil vsakogar, ki se je nesebično žrtvoval za to, da sem laže premagoval smrt. Ta simpatija lahko pogubi zvezo — čuti jo okolica, kakor bi jo sprejemal neviden radar. Druga nevarnost je, kadar človek take zveze ne more ustvariti brez soudeleženca. Čeprav izbira in izbira, včasih na daljše proge le napačno izbere. Sodelavec mora biti predvsem malo opazen, na videz bebast, a ne neumen, in še poslušen mora biti. In zelo agilen, klepetav, a molčeč o skrivnostih ko grob, po možnosti nepriljubljen pri okolici (da se bolj naveže na svojega "mentorja") in neprijeten do paznikov (da bolj pride do veljave pri izbranem pazniku).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,574
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,935
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,988
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,250
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,686
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,739
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,401
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,413
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,160
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,037