Razkrivamo

Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

08.06.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Moskva   župnik

Kaj hudiča žene tri četrt moških, da se hvalijo — ko imajo samo izgubo od tega. Če prideš k ženski, ki pretirano veliko pričakuje od tebe (ker si se tako hvalil, da si si napravil sloves), boš tudi pri dobrem delu pogrnil v njenih očeh. Posebno, ker bodo na takega hvalilca šle najbolj nenasitne češplje. Tiha voda bregove dere.

 

Župniku je bilo tega pogovora in izrazoslovja dovolj in napravil je napako, da je dal duška svojemu "dušebrižništvu". Slabo je naletel. Celo uro jih je moral poslušati: vse od papeža, ki je nategoval belo kobilo, pa do tistih mašnikov, ki drkajo ta malega ministrantom. Niso mu prizanesli niti z zgodbami o farovških kuharicah in obdelali čisto po renesančno ves celibat. Po naslednji šali pa je mož obnemogel in se "zatekel k molitvi": Pride župnik z vodenico v bolnišnico, ki je pa zelo polna. Denejo ga torej kar med druge paciente in še tisto noč je operiran. V tej noči je pa rodila ženska poleg njega in začasno so otroka položili k župniku, ki je bil še v narkozi. Župnik se prebudi, zagleda otroka, vidi, da mu je trebuh splahnel, pograbi novorojenčka in zbeži domov. Otroka lepo šola in ko je na smrtni postelji, ga pokliče k sebi, češ da mu ima povedati važno skrivnost.

  

"Že mislim kaj," pravi fant, "povedali mi boste, da niste moj stric, ampak oče, kajne?"

 

"Ne," pravi župnik, "jaz sem tvoja mati, tvoj oče je pa sam presvetli nadškof."

 

 

Špekulant je tudi učitelja rad mučil s protiruskimi vici, pri katerih pa je užival župnik. (Partsekretarja v manjšem kolhozu sprašujejo, kaj je to prehod iz socializma v komunizem? Ker tega ne ve, se pelje v Moskvo vprašat. Član cekaja mu na to vprašanje pokaže skozi okno:

 

"Kaj vidiš, tovariše?" Avto, ki pelje mimo, odvrne ta.

 

"Kaj pa vidiš zdaj?" vpraša vrhovni čez čas. Spet avto!

 

"No, vidiš, avto — pa nekaj časa nič — pa spet avto — to je socializem. V komunizmu bo pa avto-avto-avto-avto! Razumeš?"

 

Razumel je in šel domov, sklical je svoje mužike, in ko so bili zbrani, pokazal skozi okno — kaj vidite, tovarišči? Mimo je šel berač. Berača, odgovore mužiki. Počaka nekaj časa in spet vpraša. Se en berač. "No, vidite, to je socializem. Ko pride komunizem, bo pa kar berač-berač-berač-berač.")

 

 

Učitelja sem pri vicih po arestantskem kodeksu pustil plavati, kakor je vedel in znal. Pri direktnih napadih na njegovo prepričanje sem pa posegel vmes (prišlo je do takih izjav: kakšen užitek je videti takega tipa v naši kehi, ali: pojdi v Moskvo, kaj žreš naš kruh; morilec mu je enkrat rekel "še enkrat otresi gobec name, pa bom sprožil tak korpus delikti nate, da te bodo obesili"). Župnika in jehovca nisem nikoli branil, ko so sekali njuno ideologijo na kosce, vedla sta se prebedasto. Pač pa sem (s svojo kliko) zaščitil muslimanskega brata in jezuita, ker sta imela svoje dostojanstvo. In sta bila tudi pripravljena kaj žrtvovati za svoje prepričanje, naj je že bilo kakršno koli. Ne musliman ne jezuit nista nikoli posiljevala nikogar s svojim "prav". A musliman je bil neštetokrat lačen, ker je sumil, da je v hrani svinjska mast, jezuit pa pri vseh izolacijah in kaznih ni nikoli potožil, ker "njegova država ni od tega sveta". To je izkazoval tudi pri hrani, katero je pametno (da ne ve levica, kaj dela desnica) delil potrebnim — ne pa simpatičnim. Musliman je dobil od njega več kakor pobožni čevljar, sojen, ker je obsojal napad na škofa* (ki so ga polili nekje z bencinom in zažgali, dobil je samo opekline); čevljar je širil "sovražno propagando", da so ga skušali zažgati agenti policije; bil je to plašen človek, ki se je jokal, ko je pripovedoval, kako so ga "skloftali ko mulca". Težko je bilo pisati v tem času in v tem okolju. Pokrival sem se z deko čez glavo in si kvaril oči. Toliko stvari — se mi je zdelo takrat — moram še dognati. Non perdere diem, niti dneva ne smem izgubiti!

 

Moral sem si tudi ustvariti novo linijo za stike z zunanjim svetom, deloma za reševanje rokopisov, deloma pa za dvig lastne morale. Koncentriral sem se na nekega paznika, ki se mi je po vsem študiju njegovih reakcij zdel najprimernejši. To je sicer precejšnje tveganje, ker "človek človeku nikoli ne vidi v dušo". Delo je tudi zamudno — in najmanjša napaka se lahko kruto maščuje.

 

Pronicati je treba za okolico neopazno, k preži na vsako malenkost in dobi v arestu posebno izostren čut za nenavadno. O špijonaži sem vedel pred zaporom samo to, da je (Le monde est empeste d'espions, svet okužen z vohuni, to sem nekje bral), šele notri sem se poučil o tem sektorju človeške dejavnosti in o načinih "verbovanja agentov". Baje je najbolj pogost način podkupovanje, na drugem mestu je apeliranje na kako politično prepričanje (taki agenti so najboljši, ker se nesebično žrtvujejo na tem nesrečnem področju), takoj na tretjem pa je izsiljevanje s kakšno življenjsko skrivnostjo (če ne storite tega in tega, povemo vaši ženi o ljubici; razglasimo, da ste homoseksualec; prijavimo vas zaradi vojnega delikta; razkrinkamo vaše poneverjanje denarja — in take reči — potem sledi čisto lahka in ne preveč nevarna naloga, na primer: prinesli nam boste načrte za novi vodovod v mestu, ali zapisnik seje ... žrtev se pritisku vda, misleč, saj to ni tako strašno — a to je samo začetek; kmalu pride drug agent, ki razpolaga s snovjo za prvi pritisk plus že izvršen špijonažni akt in žrtev leze počasi v močvirje, iz katerega ni več rešitve).

 

Vse skupaj je za naravnega človeka kaj sluzava zadeva, saj je vezana na laž in prevaro, na skrivnost in izdajo — in še nehvaležna je, veliko mednarodnih služb pušča svoje ujete agente na cedilu. Najbolj bedasta, a zelo pogosta je oblika prisiljevanja s strahom (enako narobe podkupovanje), taki agenti delajo pod pritiskom zoper lastno prepričanje in doživijo prej ali slej shizofrenični razkol svoje duševnosti. Koliko si jih je v arestih skušalo na ta način rešiti glavo ali doseči znižanje kazni. Tak agent se počuti slabo v svoji okolici, ki jo izdaja, pa tudi najemodajalec ga zaničuje in mu ne zaupa. Je pa upravi koristen in potreben, zato večkrat pride iz aresta kasneje kakor njegova žrtev.

 

Poznal sem čisto preprostega človeka, ki se je zlomil v okupacijskih ječah in delal za okupacijsko policijo, po vojni se je pa ponovno zlomil v naših ječah in je končal s samomorom. Poklicni policaji pa z lahkoto prehajajo iz rok v roke in med najbolj sovražnimi policijami sveta se v ječah ustvari nekakšna solidarnost, ko je najhujše mimo. Policist je poklic, vohun je samo skrit za krinko kakega poklica.

 

Zakaj se spuščam v tem delu pripovedi v te analize? Ker je to za arestanta zelo koristna vednost.

 

Prvo, kar sem dosegel pri tistem pazniku, je bilo, da je prinesel prazno razglednico in odnesel novoletna voščila. Tudi on je mislil, da je to vse. Kasneje nekoč so odkrili nekega drugega paznika (izdal ga je gestapovec, ki je umrl v ječi in so mu obljubili, da bo šel umret domov, če vse iskreno pove) in so mi očitali, da hipnotiziram. Morda je bilo tudi nekaj malega po tej poti. A uprava ni vedela za možnost človeških stikov med ljudmi, 'ki si stojijo nasproti, eni na tej strani rešetk v jetniških zebrah, drugi na oni strani v policijski uniformi. Uprava tudi ni vedela, kako prehaja vpliv, ki ga ima nekdo na svojo arestantsko okolico — na mehkejše člane jetniškega osebja. Uprava ni vedela, da inteligentnim jetnikom omogoča intenziven študij na arestantski univerzi, ki obsega vse znanje človeštva.

 

Meni osebno je bilo nevarno pri takem delovanju to, da ne morem zatreti čustvovanja, izključiti simpatije — dosledno sem vzljubil vsakogar, ki se je nesebično žrtvoval za to, da sem laže premagoval smrt. Ta simpatija lahko pogubi zvezo — čuti jo okolica, kakor bi jo sprejemal neviden radar. Druga nevarnost je, kadar človek take zveze ne more ustvariti brez soudeleženca. Čeprav izbira in izbira, včasih na daljše proge le napačno izbere. Sodelavec mora biti predvsem malo opazen, na videz bebast, a ne neumen, in še poslušen mora biti. In zelo agilen, klepetav, a molčeč o skrivnostih ko grob, po možnosti nepriljubljen pri okolici (da se bolj naveže na svojega "mentorja") in neprijeten do paznikov (da bolj pride do veljave pri izbranem pazniku).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
0
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.915
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.545
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.221
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.778
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 807
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 549