Razkrivamo

Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

08.06.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Moskva   župnik

Kaj hudiča žene tri četrt moških, da se hvalijo — ko imajo samo izgubo od tega. Če prideš k ženski, ki pretirano veliko pričakuje od tebe (ker si se tako hvalil, da si si napravil sloves), boš tudi pri dobrem delu pogrnil v njenih očeh. Posebno, ker bodo na takega hvalilca šle najbolj nenasitne češplje. Tiha voda bregove dere.

 

Župniku je bilo tega pogovora in izrazoslovja dovolj in napravil je napako, da je dal duška svojemu "dušebrižništvu". Slabo je naletel. Celo uro jih je moral poslušati: vse od papeža, ki je nategoval belo kobilo, pa do tistih mašnikov, ki drkajo ta malega ministrantom. Niso mu prizanesli niti z zgodbami o farovških kuharicah in obdelali čisto po renesančno ves celibat. Po naslednji šali pa je mož obnemogel in se "zatekel k molitvi": Pride župnik z vodenico v bolnišnico, ki je pa zelo polna. Denejo ga torej kar med druge paciente in še tisto noč je operiran. V tej noči je pa rodila ženska poleg njega in začasno so otroka položili k župniku, ki je bil še v narkozi. Župnik se prebudi, zagleda otroka, vidi, da mu je trebuh splahnel, pograbi novorojenčka in zbeži domov. Otroka lepo šola in ko je na smrtni postelji, ga pokliče k sebi, češ da mu ima povedati važno skrivnost.

  

"Že mislim kaj," pravi fant, "povedali mi boste, da niste moj stric, ampak oče, kajne?"

 

"Ne," pravi župnik, "jaz sem tvoja mati, tvoj oče je pa sam presvetli nadškof."

 

 

Špekulant je tudi učitelja rad mučil s protiruskimi vici, pri katerih pa je užival župnik. (Partsekretarja v manjšem kolhozu sprašujejo, kaj je to prehod iz socializma v komunizem? Ker tega ne ve, se pelje v Moskvo vprašat. Član cekaja mu na to vprašanje pokaže skozi okno:

 

"Kaj vidiš, tovariše?" Avto, ki pelje mimo, odvrne ta.

 

"Kaj pa vidiš zdaj?" vpraša vrhovni čez čas. Spet avto!

 

"No, vidiš, avto — pa nekaj časa nič — pa spet avto — to je socializem. V komunizmu bo pa avto-avto-avto-avto! Razumeš?"

 

Razumel je in šel domov, sklical je svoje mužike, in ko so bili zbrani, pokazal skozi okno — kaj vidite, tovarišči? Mimo je šel berač. Berača, odgovore mužiki. Počaka nekaj časa in spet vpraša. Se en berač. "No, vidite, to je socializem. Ko pride komunizem, bo pa kar berač-berač-berač-berač.")

 

 

Učitelja sem pri vicih po arestantskem kodeksu pustil plavati, kakor je vedel in znal. Pri direktnih napadih na njegovo prepričanje sem pa posegel vmes (prišlo je do takih izjav: kakšen užitek je videti takega tipa v naši kehi, ali: pojdi v Moskvo, kaj žreš naš kruh; morilec mu je enkrat rekel "še enkrat otresi gobec name, pa bom sprožil tak korpus delikti nate, da te bodo obesili"). Župnika in jehovca nisem nikoli branil, ko so sekali njuno ideologijo na kosce, vedla sta se prebedasto. Pač pa sem (s svojo kliko) zaščitil muslimanskega brata in jezuita, ker sta imela svoje dostojanstvo. In sta bila tudi pripravljena kaj žrtvovati za svoje prepričanje, naj je že bilo kakršno koli. Ne musliman ne jezuit nista nikoli posiljevala nikogar s svojim "prav". A musliman je bil neštetokrat lačen, ker je sumil, da je v hrani svinjska mast, jezuit pa pri vseh izolacijah in kaznih ni nikoli potožil, ker "njegova država ni od tega sveta". To je izkazoval tudi pri hrani, katero je pametno (da ne ve levica, kaj dela desnica) delil potrebnim — ne pa simpatičnim. Musliman je dobil od njega več kakor pobožni čevljar, sojen, ker je obsojal napad na škofa* (ki so ga polili nekje z bencinom in zažgali, dobil je samo opekline); čevljar je širil "sovražno propagando", da so ga skušali zažgati agenti policije; bil je to plašen človek, ki se je jokal, ko je pripovedoval, kako so ga "skloftali ko mulca". Težko je bilo pisati v tem času in v tem okolju. Pokrival sem se z deko čez glavo in si kvaril oči. Toliko stvari — se mi je zdelo takrat — moram še dognati. Non perdere diem, niti dneva ne smem izgubiti!

 

Moral sem si tudi ustvariti novo linijo za stike z zunanjim svetom, deloma za reševanje rokopisov, deloma pa za dvig lastne morale. Koncentriral sem se na nekega paznika, ki se mi je po vsem študiju njegovih reakcij zdel najprimernejši. To je sicer precejšnje tveganje, ker "človek človeku nikoli ne vidi v dušo". Delo je tudi zamudno — in najmanjša napaka se lahko kruto maščuje.

 

Pronicati je treba za okolico neopazno, k preži na vsako malenkost in dobi v arestu posebno izostren čut za nenavadno. O špijonaži sem vedel pred zaporom samo to, da je (Le monde est empeste d'espions, svet okužen z vohuni, to sem nekje bral), šele notri sem se poučil o tem sektorju človeške dejavnosti in o načinih "verbovanja agentov". Baje je najbolj pogost način podkupovanje, na drugem mestu je apeliranje na kako politično prepričanje (taki agenti so najboljši, ker se nesebično žrtvujejo na tem nesrečnem področju), takoj na tretjem pa je izsiljevanje s kakšno življenjsko skrivnostjo (če ne storite tega in tega, povemo vaši ženi o ljubici; razglasimo, da ste homoseksualec; prijavimo vas zaradi vojnega delikta; razkrinkamo vaše poneverjanje denarja — in take reči — potem sledi čisto lahka in ne preveč nevarna naloga, na primer: prinesli nam boste načrte za novi vodovod v mestu, ali zapisnik seje ... žrtev se pritisku vda, misleč, saj to ni tako strašno — a to je samo začetek; kmalu pride drug agent, ki razpolaga s snovjo za prvi pritisk plus že izvršen špijonažni akt in žrtev leze počasi v močvirje, iz katerega ni več rešitve).

 

Vse skupaj je za naravnega človeka kaj sluzava zadeva, saj je vezana na laž in prevaro, na skrivnost in izdajo — in še nehvaležna je, veliko mednarodnih služb pušča svoje ujete agente na cedilu. Najbolj bedasta, a zelo pogosta je oblika prisiljevanja s strahom (enako narobe podkupovanje), taki agenti delajo pod pritiskom zoper lastno prepričanje in doživijo prej ali slej shizofrenični razkol svoje duševnosti. Koliko si jih je v arestih skušalo na ta način rešiti glavo ali doseči znižanje kazni. Tak agent se počuti slabo v svoji okolici, ki jo izdaja, pa tudi najemodajalec ga zaničuje in mu ne zaupa. Je pa upravi koristen in potreben, zato večkrat pride iz aresta kasneje kakor njegova žrtev.

 

Poznal sem čisto preprostega človeka, ki se je zlomil v okupacijskih ječah in delal za okupacijsko policijo, po vojni se je pa ponovno zlomil v naših ječah in je končal s samomorom. Poklicni policaji pa z lahkoto prehajajo iz rok v roke in med najbolj sovražnimi policijami sveta se v ječah ustvari nekakšna solidarnost, ko je najhujše mimo. Policist je poklic, vohun je samo skrit za krinko kakega poklica.

 

Zakaj se spuščam v tem delu pripovedi v te analize? Ker je to za arestanta zelo koristna vednost.

 

Prvo, kar sem dosegel pri tistem pazniku, je bilo, da je prinesel prazno razglednico in odnesel novoletna voščila. Tudi on je mislil, da je to vse. Kasneje nekoč so odkrili nekega drugega paznika (izdal ga je gestapovec, ki je umrl v ječi in so mu obljubili, da bo šel umret domov, če vse iskreno pove) in so mi očitali, da hipnotiziram. Morda je bilo tudi nekaj malega po tej poti. A uprava ni vedela za možnost človeških stikov med ljudmi, 'ki si stojijo nasproti, eni na tej strani rešetk v jetniških zebrah, drugi na oni strani v policijski uniformi. Uprava tudi ni vedela, kako prehaja vpliv, ki ga ima nekdo na svojo arestantsko okolico — na mehkejše člane jetniškega osebja. Uprava ni vedela, da inteligentnim jetnikom omogoča intenziven študij na arestantski univerzi, ki obsega vse znanje človeštva.

 

Meni osebno je bilo nevarno pri takem delovanju to, da ne morem zatreti čustvovanja, izključiti simpatije — dosledno sem vzljubil vsakogar, ki se je nesebično žrtvoval za to, da sem laže premagoval smrt. Ta simpatija lahko pogubi zvezo — čuti jo okolica, kakor bi jo sprejemal neviden radar. Druga nevarnost je, kadar človek take zveze ne more ustvariti brez soudeleženca. Čeprav izbira in izbira, včasih na daljše proge le napačno izbere. Sodelavec mora biti predvsem malo opazen, na videz bebast, a ne neumen, in še poslušen mora biti. In zelo agilen, klepetav, a molčeč o skrivnostih ko grob, po možnosti nepriljubljen pri okolici (da se bolj naveže na svojega "mentorja") in neprijeten do paznikov (da bolj pride do veljave pri izbranem pazniku).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.782
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.902
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.794
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.447
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.529
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.224
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 893
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 905