Komentar

Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

08.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ernst Teller   Teolog   Ethan Hawke   ateizem   svoboda

Ateizem je dobesedno senca religije.

Takoj, že na samem začetku filma Preporod (2017), je mojo pozornost pritegnilo ime osrednjega protagonista, protestantskega pastorja Ernsta Tollerja, ki ga odlično igra Ethan Hawke. Namreč Ernst Toller (1893-1939) je tudi ime zgodovinske osebnosti, bil je dramatik, pesnik, skrajni levičar, marksist, radikalni ateist, predsednik Sovjetske republike Bavarske, meni eden najbližjih umetnikov - poleg Antonina Artauda - nasploh. Pomislil sem, "Verjetno je to le naključje", a se je moj antagonistični glas v hipu uprl tej hipotezi: "Paul Schrader je preveč premišljen umetnik, da bi izbor imena svojega filmskega junaka prepustil naključju!" Res pa je tudi, da filmski junak Ernst Toller nima na prvi pogled nobene zveze z zgodovinsko osebnostjo Ernstom Tollerjem. Mogoče pa jo ima na drugi pogled? Ta začetna intonacija z imenom se mi je pri gledanju filma močno vrinila v filmsko atmosfero. Na noben način se je nisem mogel otresti.

 

Reference: Film Preporod je nastal posredno iz romana Dnevnik vaškega duhovnika Georgesa Bernanosa (1936), neposredno pa se nanaša na film Roberta Bressona (1951) z istoimenim naslovom in filmsko umetnino Ingmarja Bergmana Obhajanci (1963). V vseh treh naštetih delih imena Ernsta Tollerja ni.

 

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

 

Dilema mladega okoljevarstvenika je izbira med tem, ali bo dvignil roko na državo ali nase. Oziroma upira se mu svet, kakršen je: do leta 2050 se bo človeštvo samouničilo, nastopila bo apokalipsa, ki jo je že sprožil človeški pohlep! Mladenič na noben način noče, da bi se njegov otrok rodil v to samouničevalno resničnost. Po zaupnem pogovoru s teologom Ernstom Tollerjem, ki ga je spodbudila ravno noseča soproga, je mladi aktivist naredil samomor.

 

Pretreseni pastor se po samomoru mladeniča začne z njim identificirati. Tako nastopi drama ogromnih razsežnosti. V filmu gledamo nizozemsko-ameriško kalvinstično-reformistično cerkev, ki bo ravnokar praznovala častitljivo obletnico nastanka. Na tem praznovanju naj bi bila prisotna vsa sakralno-posvetna državna in ekonomska oblast. Pastor se odloči, da prevzame identiteto mladega radikalnega okoljevarstvenika - terorista. Tako se zaplet v zadnjih dvajsetih minutah filma spremeni v divjo, frenetično teološko-teroristično dramo.

 

Ernst Toller, teolog: gledamo ga, kako sam sebe sovraži, kako sovraži svoj lastni konformizem, svojo varnost, ki mu jo ponuja obredno cerkveno življenje. Natančno se zaveda, da manipulacija s simbolnim ne opravi očiščenja v realnem svetu. Pred nami se iz podeželskega poslušnega, ranjenega duhovnika preporodi v pogumno, globoko etično osebnost. V trenutku, ko prevzame identiteto mladega ekološkega upornika, se začne njegova levitacijska integracija s soprogo samoubitega.

 

Ateizem je dobesedno senca religije!

 

Ernst Toller, ateist: je bil med prvimi ekspresionističnimi umetniki (poleg Georga Keiserja, drama Plin), ki je izoblikoval umetniški jezik nagovarjajoč "spol". Ni spola, ni značaja, ni ljubezni! Kastriranec postane nosilec drame in resnice. Človek ekspresionist humanizira univerzum. Humanizira smrtni hlad, v katerega je postavljen. Zave se, da mora v svetu delovati z neposredno akcijo, z delovanjem v realnem, v Bavarski republiki. Prek naglega sodišča v imenu revolucionarne etike dodeli oprostilno sodbo bodočemu Zločincu vseh zločincev. Ernest Toller si je do konca življenja očital, da v imenu človeškosti ni ubil Zločinca vseh zločincev. Spoznal je, da ekspresionistični čovek samo ždi v zgodovini.

 

Ernst Toller, teolog: zanj je religija zavest o nekem drugem svetu, predvsem o svetu v katerem biva njegov ubiti sin, ki ga je pokončala iranska vojna. V pogovorih s TV pridigarjem, s škofom, se je ozavestil, da se je v imenu dogme popolnoma podredil religiozni instituciji. Zato se je zavestno odločil za mučeništvo. Načrtoval je, da se bo zlu, ekonomski moči, uprl. Sklenil je, da se bo sredi praznovanja samorazstrelil. Dokončno je prevzel identiteto mladega ekološkega borca.

 

Ernst Toller, ateist: zgodovina zahteva neposredno akcijo. Toller v umetniški obliki poišče rezervoar človeškosti. V umetnini lahko brez zadržkov transcendira družbene razmere. Za ateistično zavest je bistvena družbena samodejavnost, ki omogoča oblikovanje človekove samozavesti.

 

Ateizem ni nasprotovanje religiji.

 

Ernst Toller, teolog: sredi obredne opojnosti bog - država - televizja želi z neposredno akcijo ukiniti bodočnost. Hoče se žrtvovati za človeštvo, za božje kraljestvo na zemlji (kalvinist).

 

Ernst Toller, ateist: zlomeljen od zgodovinskosti, utrujen od bojev preseže zgodovino z inetrvencijo umetniške milosti. V resničnosti ga je ta, ki ga je Toller pomilostil od smrtne kazni, za zahvalo pokončal. V resničnosti je kič-realist sovražil stilista-ekpresionista. Adolf Govno je dobesedno sovražil Ernsta Tollerja.

 

Digresija: v filmu je izvrstna sekvenca kapitalista, škofa in pastorja Ernsta Tollerja. V religiji je namreč nameščena prepoved kakršnegakoli sodelovanja z zlom. V etičnem skeletu filma Preporod navkljub vsemu sije upanje. Le malo je sodobnih filmov, ki tako natančno izgovorijo neizrekljivo. Konec digresije.

 

O grehu ne bom govoril, da ne bi zakril etičnega jedra umetnine, ki sloni na odločitvi teologa Ernsta Tollerja, da napade obe državi, tako cerkveno kot posvetno. V njem se ponovi strupena dilema mladega ekologa: udariti po zlu, ali se samuničiti? Toller se odloči za neposreden napad sredi državno-cerkvenega praznovanja.

 

Nesmiselno je, da se ateistična misel izčrpava v zanikanju religioznih vrednot, ker je vse umrljivo. Tudi ko rečem, da smrti ni, smrt misli name. Zato je potrebno verovati v svobodo zato, ker je ta mogoča.  Ateizem je ena od oblik verovanja, je vrlina, ki se manifestira s svobodo. Tako v filmu Preobrazba religiozne ideje opisujejo dramo ateistične stvarnosti. Stil filma: To je klasično zgrajen film, izoblikovan z jezikom ameriške video umetnosti in ameriške tele-teo-logije (statične HD kamere, zvočnega bruma resničnosti v kadru kovinske sivine, film je poln TV pridigarjev in TV škofov).

 

Resnični nosilec drame je otrok v materinem telesu. Izbruhne trojna telesnost na površini stvarnosti, film potrjuje religiozno resnico brez religioznih mitov: ali brezrokavnik ali bodeča žica okrog narodovega telesa! Bojeviti antiteizem in religiozni fanatizem ogrožata tako ateizem kot religijo. Na koncu izbruhne trojna telesnost: dobesedno vstajenje otroka iz ženske, teolog Toller se preporodi v ateista! Preporodi se v ljubezni do soproge samomorilca in njenega otroka. Resnično jedro religije in umetnosti je globoko zanimanje za živo in etiko. Ne pozabimo: Biblija je etična pesnitev. Film Preporod je umetniška pesnitev o živem. Oba Ernsta Tollerja sta se v mojem drugem pogledu združila v eno. V finalu sem začutil potrebo po hollywoodskem napisu: The End. Seveda ga ni bilo od nikoder!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,166
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,432
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,610
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,266
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,062
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,157
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,131
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 897
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,079