Komentar

Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

08.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ernst Teller   Teolog   Ethan Hawke   ateizem   svoboda

Ateizem je dobesedno senca religije.

Takoj, že na samem začetku filma Preporod (2017), je mojo pozornost pritegnilo ime osrednjega protagonista, protestantskega pastorja Ernsta Tollerja, ki ga odlično igra Ethan Hawke. Namreč Ernst Toller (1893-1939) je tudi ime zgodovinske osebnosti, bil je dramatik, pesnik, skrajni levičar, marksist, radikalni ateist, predsednik Sovjetske republike Bavarske, meni eden najbližjih umetnikov - poleg Antonina Artauda - nasploh. Pomislil sem, "Verjetno je to le naključje", a se je moj antagonistični glas v hipu uprl tej hipotezi: "Paul Schrader je preveč premišljen umetnik, da bi izbor imena svojega filmskega junaka prepustil naključju!" Res pa je tudi, da filmski junak Ernst Toller nima na prvi pogled nobene zveze z zgodovinsko osebnostjo Ernstom Tollerjem. Mogoče pa jo ima na drugi pogled? Ta začetna intonacija z imenom se mi je pri gledanju filma močno vrinila v filmsko atmosfero. Na noben način se je nisem mogel otresti.

 

Reference: Film Preporod je nastal posredno iz romana Dnevnik vaškega duhovnika Georgesa Bernanosa (1936), neposredno pa se nanaša na film Roberta Bressona (1951) z istoimenim naslovom in filmsko umetnino Ingmarja Bergmana Obhajanci (1963). V vseh treh naštetih delih imena Ernsta Tollerja ni.

 

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

 

Dilema mladega okoljevarstvenika je izbira med tem, ali bo dvignil roko na državo ali nase. Oziroma upira se mu svet, kakršen je: do leta 2050 se bo človeštvo samouničilo, nastopila bo apokalipsa, ki jo je že sprožil človeški pohlep! Mladenič na noben način noče, da bi se njegov otrok rodil v to samouničevalno resničnost. Po zaupnem pogovoru s teologom Ernstom Tollerjem, ki ga je spodbudila ravno noseča soproga, je mladi aktivist naredil samomor.

 

Pretreseni pastor se po samomoru mladeniča začne z njim identificirati. Tako nastopi drama ogromnih razsežnosti. V filmu gledamo nizozemsko-ameriško kalvinstično-reformistično cerkev, ki bo ravnokar praznovala častitljivo obletnico nastanka. Na tem praznovanju naj bi bila prisotna vsa sakralno-posvetna državna in ekonomska oblast. Pastor se odloči, da prevzame identiteto mladega radikalnega okoljevarstvenika - terorista. Tako se zaplet v zadnjih dvajsetih minutah filma spremeni v divjo, frenetično teološko-teroristično dramo.

 

Ernst Toller, teolog: gledamo ga, kako sam sebe sovraži, kako sovraži svoj lastni konformizem, svojo varnost, ki mu jo ponuja obredno cerkveno življenje. Natančno se zaveda, da manipulacija s simbolnim ne opravi očiščenja v realnem svetu. Pred nami se iz podeželskega poslušnega, ranjenega duhovnika preporodi v pogumno, globoko etično osebnost. V trenutku, ko prevzame identiteto mladega ekološkega upornika, se začne njegova levitacijska integracija s soprogo samoubitega.

 

Ateizem je dobesedno senca religije!

 

Ernst Toller, ateist: je bil med prvimi ekspresionističnimi umetniki (poleg Georga Keiserja, drama Plin), ki je izoblikoval umetniški jezik nagovarjajoč "spol". Ni spola, ni značaja, ni ljubezni! Kastriranec postane nosilec drame in resnice. Človek ekspresionist humanizira univerzum. Humanizira smrtni hlad, v katerega je postavljen. Zave se, da mora v svetu delovati z neposredno akcijo, z delovanjem v realnem, v Bavarski republiki. Prek naglega sodišča v imenu revolucionarne etike dodeli oprostilno sodbo bodočemu Zločincu vseh zločincev. Ernest Toller si je do konca življenja očital, da v imenu človeškosti ni ubil Zločinca vseh zločincev. Spoznal je, da ekspresionistični čovek samo ždi v zgodovini.

 

Ernst Toller, teolog: zanj je religija zavest o nekem drugem svetu, predvsem o svetu v katerem biva njegov ubiti sin, ki ga je pokončala iranska vojna. V pogovorih s TV pridigarjem, s škofom, se je ozavestil, da se je v imenu dogme popolnoma podredil religiozni instituciji. Zato se je zavestno odločil za mučeništvo. Načrtoval je, da se bo zlu, ekonomski moči, uprl. Sklenil je, da se bo sredi praznovanja samorazstrelil. Dokončno je prevzel identiteto mladega ekološkega borca.

 

Ernst Toller, ateist: zgodovina zahteva neposredno akcijo. Toller v umetniški obliki poišče rezervoar človeškosti. V umetnini lahko brez zadržkov transcendira družbene razmere. Za ateistično zavest je bistvena družbena samodejavnost, ki omogoča oblikovanje človekove samozavesti.

 

Ateizem ni nasprotovanje religiji.

 

Ernst Toller, teolog: sredi obredne opojnosti bog - država - televizja želi z neposredno akcijo ukiniti bodočnost. Hoče se žrtvovati za človeštvo, za božje kraljestvo na zemlji (kalvinist).

 

Ernst Toller, ateist: zlomeljen od zgodovinskosti, utrujen od bojev preseže zgodovino z inetrvencijo umetniške milosti. V resničnosti ga je ta, ki ga je Toller pomilostil od smrtne kazni, za zahvalo pokončal. V resničnosti je kič-realist sovražil stilista-ekpresionista. Adolf Govno je dobesedno sovražil Ernsta Tollerja.

 

Digresija: v filmu je izvrstna sekvenca kapitalista, škofa in pastorja Ernsta Tollerja. V religiji je namreč nameščena prepoved kakršnegakoli sodelovanja z zlom. V etičnem skeletu filma Preporod navkljub vsemu sije upanje. Le malo je sodobnih filmov, ki tako natančno izgovorijo neizrekljivo. Konec digresije.

 

O grehu ne bom govoril, da ne bi zakril etičnega jedra umetnine, ki sloni na odločitvi teologa Ernsta Tollerja, da napade obe državi, tako cerkveno kot posvetno. V njem se ponovi strupena dilema mladega ekologa: udariti po zlu, ali se samuničiti? Toller se odloči za neposreden napad sredi državno-cerkvenega praznovanja.

 

Nesmiselno je, da se ateistična misel izčrpava v zanikanju religioznih vrednot, ker je vse umrljivo. Tudi ko rečem, da smrti ni, smrt misli name. Zato je potrebno verovati v svobodo zato, ker je ta mogoča.  Ateizem je ena od oblik verovanja, je vrlina, ki se manifestira s svobodo. Tako v filmu Preobrazba religiozne ideje opisujejo dramo ateistične stvarnosti. Stil filma: To je klasično zgrajen film, izoblikovan z jezikom ameriške video umetnosti in ameriške tele-teo-logije (statične HD kamere, zvočnega bruma resničnosti v kadru kovinske sivine, film je poln TV pridigarjev in TV škofov).

 

Resnični nosilec drame je otrok v materinem telesu. Izbruhne trojna telesnost na površini stvarnosti, film potrjuje religiozno resnico brez religioznih mitov: ali brezrokavnik ali bodeča žica okrog narodovega telesa! Bojeviti antiteizem in religiozni fanatizem ogrožata tako ateizem kot religijo. Na koncu izbruhne trojna telesnost: dobesedno vstajenje otroka iz ženske, teolog Toller se preporodi v ateista! Preporodi se v ljubezni do soproge samomorilca in njenega otroka. Resnično jedro religije in umetnosti je globoko zanimanje za živo in etiko. Ne pozabimo: Biblija je etična pesnitev. Film Preporod je umetniška pesnitev o živem. Oba Ernsta Tollerja sta se v mojem drugem pogledu združila v eno. V finalu sem začutil potrebo po hollywoodskem napisu: The End. Seveda ga ni bilo od nikoder!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
3
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,457
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,263
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,664
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,932
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,608
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,372
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,219
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 932
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 839