Komentar

Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

08.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ernst Teller   Teolog   Ethan Hawke   ateizem   svoboda

Ateizem je dobesedno senca religije.

Takoj, že na samem začetku filma Preporod (2017), je mojo pozornost pritegnilo ime osrednjega protagonista, protestantskega pastorja Ernsta Tollerja, ki ga odlično igra Ethan Hawke. Namreč Ernst Toller (1893-1939) je tudi ime zgodovinske osebnosti, bil je dramatik, pesnik, skrajni levičar, marksist, radikalni ateist, predsednik Sovjetske republike Bavarske, meni eden najbližjih umetnikov - poleg Antonina Artauda - nasploh. Pomislil sem, "Verjetno je to le naključje", a se je moj antagonistični glas v hipu uprl tej hipotezi: "Paul Schrader je preveč premišljen umetnik, da bi izbor imena svojega filmskega junaka prepustil naključju!" Res pa je tudi, da filmski junak Ernst Toller nima na prvi pogled nobene zveze z zgodovinsko osebnostjo Ernstom Tollerjem. Mogoče pa jo ima na drugi pogled? Ta začetna intonacija z imenom se mi je pri gledanju filma močno vrinila v filmsko atmosfero. Na noben način se je nisem mogel otresti.

 

Reference: Film Preporod je nastal posredno iz romana Dnevnik vaškega duhovnika Georgesa Bernanosa (1936), neposredno pa se nanaša na film Roberta Bressona (1951) z istoimenim naslovom in filmsko umetnino Ingmarja Bergmana Obhajanci (1963). V vseh treh naštetih delih imena Ernsta Tollerja ni.

 

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

 

Dilema mladega okoljevarstvenika je izbira med tem, ali bo dvignil roko na državo ali nase. Oziroma upira se mu svet, kakršen je: do leta 2050 se bo človeštvo samouničilo, nastopila bo apokalipsa, ki jo je že sprožil človeški pohlep! Mladenič na noben način noče, da bi se njegov otrok rodil v to samouničevalno resničnost. Po zaupnem pogovoru s teologom Ernstom Tollerjem, ki ga je spodbudila ravno noseča soproga, je mladi aktivist naredil samomor.

 

Pretreseni pastor se po samomoru mladeniča začne z njim identificirati. Tako nastopi drama ogromnih razsežnosti. V filmu gledamo nizozemsko-ameriško kalvinstično-reformistično cerkev, ki bo ravnokar praznovala častitljivo obletnico nastanka. Na tem praznovanju naj bi bila prisotna vsa sakralno-posvetna državna in ekonomska oblast. Pastor se odloči, da prevzame identiteto mladega radikalnega okoljevarstvenika - terorista. Tako se zaplet v zadnjih dvajsetih minutah filma spremeni v divjo, frenetično teološko-teroristično dramo.

 

Ernst Toller, teolog: gledamo ga, kako sam sebe sovraži, kako sovraži svoj lastni konformizem, svojo varnost, ki mu jo ponuja obredno cerkveno življenje. Natančno se zaveda, da manipulacija s simbolnim ne opravi očiščenja v realnem svetu. Pred nami se iz podeželskega poslušnega, ranjenega duhovnika preporodi v pogumno, globoko etično osebnost. V trenutku, ko prevzame identiteto mladega ekološkega upornika, se začne njegova levitacijska integracija s soprogo samoubitega.

 

Ateizem je dobesedno senca religije!

 

Ernst Toller, ateist: je bil med prvimi ekspresionističnimi umetniki (poleg Georga Keiserja, drama Plin), ki je izoblikoval umetniški jezik nagovarjajoč "spol". Ni spola, ni značaja, ni ljubezni! Kastriranec postane nosilec drame in resnice. Človek ekspresionist humanizira univerzum. Humanizira smrtni hlad, v katerega je postavljen. Zave se, da mora v svetu delovati z neposredno akcijo, z delovanjem v realnem, v Bavarski republiki. Prek naglega sodišča v imenu revolucionarne etike dodeli oprostilno sodbo bodočemu Zločincu vseh zločincev. Ernest Toller si je do konca življenja očital, da v imenu človeškosti ni ubil Zločinca vseh zločincev. Spoznal je, da ekspresionistični čovek samo ždi v zgodovini.

 

Ernst Toller, teolog: zanj je religija zavest o nekem drugem svetu, predvsem o svetu v katerem biva njegov ubiti sin, ki ga je pokončala iranska vojna. V pogovorih s TV pridigarjem, s škofom, se je ozavestil, da se je v imenu dogme popolnoma podredil religiozni instituciji. Zato se je zavestno odločil za mučeništvo. Načrtoval je, da se bo zlu, ekonomski moči, uprl. Sklenil je, da se bo sredi praznovanja samorazstrelil. Dokončno je prevzel identiteto mladega ekološkega borca.

 

Ernst Toller, ateist: zgodovina zahteva neposredno akcijo. Toller v umetniški obliki poišče rezervoar človeškosti. V umetnini lahko brez zadržkov transcendira družbene razmere. Za ateistično zavest je bistvena družbena samodejavnost, ki omogoča oblikovanje človekove samozavesti.

 

Ateizem ni nasprotovanje religiji.

 

Ernst Toller, teolog: sredi obredne opojnosti bog - država - televizja želi z neposredno akcijo ukiniti bodočnost. Hoče se žrtvovati za človeštvo, za božje kraljestvo na zemlji (kalvinist).

 

Ernst Toller, ateist: zlomeljen od zgodovinskosti, utrujen od bojev preseže zgodovino z inetrvencijo umetniške milosti. V resničnosti ga je ta, ki ga je Toller pomilostil od smrtne kazni, za zahvalo pokončal. V resničnosti je kič-realist sovražil stilista-ekpresionista. Adolf Govno je dobesedno sovražil Ernsta Tollerja.

 

Digresija: v filmu je izvrstna sekvenca kapitalista, škofa in pastorja Ernsta Tollerja. V religiji je namreč nameščena prepoved kakršnegakoli sodelovanja z zlom. V etičnem skeletu filma Preporod navkljub vsemu sije upanje. Le malo je sodobnih filmov, ki tako natančno izgovorijo neizrekljivo. Konec digresije.

 

O grehu ne bom govoril, da ne bi zakril etičnega jedra umetnine, ki sloni na odločitvi teologa Ernsta Tollerja, da napade obe državi, tako cerkveno kot posvetno. V njem se ponovi strupena dilema mladega ekologa: udariti po zlu, ali se samuničiti? Toller se odloči za neposreden napad sredi državno-cerkvenega praznovanja.

 

Nesmiselno je, da se ateistična misel izčrpava v zanikanju religioznih vrednot, ker je vse umrljivo. Tudi ko rečem, da smrti ni, smrt misli name. Zato je potrebno verovati v svobodo zato, ker je ta mogoča.  Ateizem je ena od oblik verovanja, je vrlina, ki se manifestira s svobodo. Tako v filmu Preobrazba religiozne ideje opisujejo dramo ateistične stvarnosti. Stil filma: To je klasično zgrajen film, izoblikovan z jezikom ameriške video umetnosti in ameriške tele-teo-logije (statične HD kamere, zvočnega bruma resničnosti v kadru kovinske sivine, film je poln TV pridigarjev in TV škofov).

 

Resnični nosilec drame je otrok v materinem telesu. Izbruhne trojna telesnost na površini stvarnosti, film potrjuje religiozno resnico brez religioznih mitov: ali brezrokavnik ali bodeča žica okrog narodovega telesa! Bojeviti antiteizem in religiozni fanatizem ogrožata tako ateizem kot religijo. Na koncu izbruhne trojna telesnost: dobesedno vstajenje otroka iz ženske, teolog Toller se preporodi v ateista! Preporodi se v ljubezni do soproge samomorilca in njenega otroka. Resnično jedro religije in umetnosti je globoko zanimanje za živo in etiko. Ne pozabimo: Biblija je etična pesnitev. Film Preporod je umetniška pesnitev o živem. Oba Ernsta Tollerja sta se v mojem drugem pogledu združila v eno. V finalu sem začutil potrebo po hollywoodskem napisu: The End. Seveda ga ni bilo od nikoder!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.520
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.340
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.349
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.844
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.974
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.924
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.409
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.458
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.208
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.100