Preden pojasnimo našo tezo o pojavu stricev, naj razkrijemo, da imamo na Portalu Plus nekoliko drugačno mnenje od tistih medijev, ki niso "mainstream", saj menimo, da se za razliko od volitev leta 2008 in 2011 strici niso direktno pojavili v samem procesu volitev, ampak je njihov vpliv segel zgolj do medijskega poliranja podobe SMC.

Navsezadnje v okoliščinah, ko je pomladna opcija krahirala, Cerarja pa je odlično jahal val javnomnenjske histerije o super-etičnih novih obrazih, je bilo povsem nesmiselno, nepotrebno in preveč tvegano, da se strici sploh pojavijo. Namesto tega so po našem mnenju raje počakali na dan, ko se bo začela sestavljati koalicija oziroma na dan, ko bodo lahko preko politično minorne, a zaradi mreže mogočne SD, in preko politično absurdnega, a lahko manipulativnega DeSUS-a, Cerarju pokazali, kje mu je mesto. Programsko, politično in interesno. Seveda imamo tudi drugačno mnenje od "mainstream" medijev, ki na vse kriplje branijo rente njihovih tajkunov in trdijo, da stricev ni in da gre za dobrohotne supersolidarneže. 

Zdaj pa o naši tezi. V zvezi s koalicijskimi pogajanji so doslej v javnost pricurljale sledeče potrjene informacije in dejstva: ZaAB se ne pogaja, ampak rine v vlado, SD se ne pogaja, ampak Cerarju preko medijev (v prvi vrsti to vlogo- kako presenetljivo- opravljata Mladina in Dnevnik), sindikatov in svoje mreže diktira vsebino koalicijske pogodbe. Tako je bilo s socialno kapico (ki je, ne pozabite, z izrazom "delna" zapisana tudi v programu SMC in prvem osnutku koalicijske pogodbe), ki je navkljub nasprotovanju celotnega gospodarstva in celo dela "mainstream" medijev izginila, tako je s pokojninsko reformo, za katero drugi osnutek koalicijske pogodbe (ki ga smo ga na Portalu Plus pridobili danes) pravi, da bo izvedena v duhu evropskih priporočil, Židan pa že hiti in razlaga, kako da ne gre za pokojninsko reformo, saj je pokojninski sistem vzdržen do leta 2020 (pa ni in to dobro ve vsako sekundo, ko ponavlja to laž, če pa ne laže, pa je dezorientiran bebček) in bodo potrebni zgolj kozmetični popravki.

Skratka, SMC pospešeno izgublja bitko z SD. V istem kotlu je tudi Erjavec, ki Cerarju prek medijev celo narekuje, da NSi ni zaželjen koalicijski partner. In ja, Cerar in SMC na vse pristajajo. Podobno je s privatizacijo, za katero Židan že namiguje, da bi bilo potrebno malo bolj natančno pojasniti, kaj je infrastruktura, ki je po SMC izvzeta iz privatizacije. Bi kdo sprejel stavo, da bo v infrastrukturo kmalu prišlo kaj takega kot je Zavarovalnica Triglav, državne banke, Pošta Slovenije in Telekom Slovenije? Torej, ali ne vidite stricev, ki pišejo koalicijsko pogodbo, določajo barvo koalicije in Cerarja spreminjajo v marioneto?

Paradoksalno pri vsem skupaj je, da je SMC program stranke namerno nastavila izjemno splošen in prazen zato, da bi se izognila seciranju in maltretiranju na volilnih soočenjih, zdaj pa, ko so želeli konkretizirati koalicijsko pogodbo s programom, ki je po naših informacijah precej adminstrativno bruseljski in nikakor komunističen in protajkunski, je SMC ostala praznih rok. Strici so ga čakali in dočakali, koliko je v SMC stričevskih kadrov pa se bo pokazalo takoj, ko se bo amandmiralo kakšne zakone, ki določajo poslovanje tajkunov, torej SD-jevske mreže.

Tu je seveda še NSi, ki se je s SMC edina pogajala in za katero je po Cerarjevih besedah prišlo do resnih korekcij v koalicijski pogodbi. Ampak zgodba o socialni kapici je razkrila nekaj – NSi so strici za pogajalsko mizo počakali zato, da bi preko nje dali prvo lekcijo SMC (in socialna kapica je prav tak primer lekcije). NSi je na pritisk stricev "out", želene koalicijske sheme SMC in NSi vs. DeSUS in SD ni, vstopa pa se v naslednjo fazo direktnega pisanja koalicijske pogodbe s strani interesnih skupin. Ne bi bilo presenetljivo, če bo v finišu znova aktualna Alenka Bratušek. Energetika in infrastruktura namreč še čakata na zmagovalno interesno skupino. Boj med lobiji (seveda SD in Zares/ZaAB) namreč še ni niti končan, kaj šele odločen. Skratka, Cerarju se je zgodil konec koalicije še preden se je ta sploh oblikovala. Pojavili so se strici, ga pogoltnili in izpljunili.

Povzemimo - socialne kapice, za katero se zavzema nekaj ključnih gospodarskih združenj in najbolj čisti in odlični podjetniki te države, skupaj s celo nekaterimi "mainstream" mediji, ni. Razlog? Napenjanje mišic preko tajkunskih medijev, sindikatov in dvojice SD – DeSUS. Zdravstvene reforme v duhu, kot ga je zastavil Brecelj, ni in je ne bo. Razlog?

V SMC so se že davno usedli zdravstveni lobiji s svojo Keber – Miklavčič retoriko. Privatizacije, kot si jo je zamislila SMC, ne bo. Razlog? Interesne skupine si ne morejo privoščiti, da bi nek Cerar privatiziral brez njihove kontrole, ker to pomeni izgubo rent pri prodaji podjetij. Davčne razbremenitve, ki jo je pričakovala GZS, ne bo. Zakaj? Nekaj zaradi ideologije, SD namreč ne more preživeti populističnih napadov ZL, če začne "bogatim dajati z nižjimi davki"; nekaj je zaradi skrbi, da bi proračunski prihodki upadli. To pa ni dobra novica ne za zmanipuliran javni sektor, ne za ljubitelje rentniških subvencij. 

Tisto, kar je Cerar napovedal v bruseljski latovščini na Odmevih prvi ponedeljek po volitvah, torej fiskalno pravilo, privatizacija, krčenje izdatkovne strani proračuna in socialna kapica, je mrtvo. Cerarjev projekt je končan.  

Krivdo za kolaps koalicije, deformacijo koalicijske pogodbe in programsko reševanje tajkunov, ne pa denarnic državljanov, bo seveda moral prevzeti Cerar. Politično amaterstvo in dezorientacija, ki je bila posledica masivne iluzije, zgrajene na medijski popularnosti, sta mu preprečila vpogled v politično in medijsko igro, ki se mu je zgodila na očeh celotne javnosti.

Racionalna odločitev SMC bi bila koalicija SMC – DeSUS – NSi, ki jo je za Portal Plus definiral bivši minister za finance Janez Šušteršič. Glasove DeSUS bi potrebovali za dvige rok v parlamentu, ta stranka pa je tudi poceni (dovolj dobri fotelji za Erjavca, ki je, spomnite se, leta 2012 podpisal z Janšo koalicijsko pogodbo, v kateri je bila socialna kapica), glasove NSi pa bi potrebovali, da nevtralizirajo DeSUS. Po drugi strani glasov SD ne bi potrebovali, ker v koalicijo pripeljejo zgolj mreže, lobije, predatorje in seveda strice. 

Čestitke pa gredo mračnjakom iz medijev, sindikatov, politike in paradržavne ekonomije, ki so si nadeli naziv levičarji. Bolje celotne igre ne bi mogli odigrati in hitreje kot so ne bi mogli doseči rezultata.  

Kje je v vsem tem Portal Plus? Tam, kjer je vedno bil- v vojni proti interesnim skupinam, ki so ugrabile slovenske medije, ekonomijo, politiko in javni prostor.