Komentar

81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov

V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni nič narobe. Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

04.07.2019 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   23.8.1939   Ribbentrop   Molotov   pakt   Moskva   totalitarizem   nacizem   komunizem   Evropska unija   spomin   Slovenija

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi.

Bliža se 23. avgust. Predzadnji teden v avgustu je še precej počitniški, tako da ta dan mine nekako neopazno. Nekaterim je to kar prav. Sam sodim med tiste, ki menijo, da bi se morali tega dne zdrzniti, se zamisliti in ga ustrezno obeležiti. Zato tole pisanje nekaj tednov pred njim. V zgodovini se je na 235. dan v letu zgodilo marsikaj. Npr. leta 1789 je francoska nacionalna skupščina proglasila svobodo veroizpovedi, od leta 2009 pa se v Evropski uniji na ta dan poklonimo spominu žrtev totalitarnih režimov – nacizma, fašizma in komunizma. To je istočasno tudi prilika za promocijo demokratičnih vrednot, s katerimi utrjujemo mir in stabilnost na starem kontinentu.

 

Odločitev o Evropskem dnevu spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov, kot se ta dan uradno imenuje, je Evropski parlament sprejel 2. aprila leta 2009. Resolucijo so skupaj predlagale vse glavne politične skupine od Evropske ljudske stranke do Zveze evropskih liberalcev in demokratov ter Zelenih. Podlago je predstavljala podobna deklaracija iz leta 2008 o spominu na žrtve stalinizma in nacizma, ki so jo med drugim podpisali tudi takratni evropski poslanci iz Slovenije Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Borut Pahor in Alojz Peterle. Odločitev Evropskega parlamenta je podprla tudi parlamentarna skupščina OVSE, v kateri poleg držav članic EU sodelujejo tudi preostale evropske države, države severne Amerike in centralne Azije. Skupščina OVSE je sodelujoče države tudi pozvala k širjenju zavedanja o zločinih totalitarnih režimov.

 

In zakaj ravno 23. avgust? Tega dne leta 1939 sta namreč zunanja ministra nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze, Ribbentrop in Molotov, podpisala Sporazum o nenapadanju in dodatni tajni protokol o delitvi interesnih območij v srednji in vzhodni Evropi. Konkretno v Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji.

 

Sporazum je bistveno pripomogel k izbruhu II. svetovne vojne in moriji, ki je sledila.

 

 

Tajni protokoli k sporazumu med nacisti in komunisti.

 

 

Jerzy Buzek, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, je dejal, da je šlo za dogovor med dvema najbolj ekstremnima totalitarizmoma. Ni ostalo le pri črkah na papirju, sledila so dejanja agresije - in to obeh strani. Nemčija in Sovjetska zveza sta si razdelili Poljsko. Sovjeti so si pripojili še del Finske, Romunije in v celoti Estonijo, Latvijo in Litvo. Prišlo je do masovnih pobojev, deportacij in prisilnega dela, se pravi do vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost, ki nikoli ne zastarajo. Sovjetska zveza oziroma Rusija, ki je kasneje sama postala žrtev osvajalskih ambicij Hitlerja, si je vseskozi prizadevala pomesti pod preprogo obdobje paktiranja z njim. Obstoj sporazuma je vse do leta 1989 zanikala, ga za kratek čas obsodila, potem in vse do dandanes pa je to le "nujno zlo". Dejstvo je, da kar nekaj ozemelj, ki jih je Sovjetska zveza pridobila z omenjenim sporazumom, tudi po koncu II. svetovne ni bilo vrnjenih matičnim državam. Kljub milijonskim žrtvam tako ruskega kot sosednjih narodov, ki so bile posledica dogovarjanja dveh totalitarizmov, pa Rusija ni opustila svojih  prizadevanj za vplivnimi območji. Njena današnja politika npr. do Gruzije, Moldove in Ukrajine je zgovoren dokaz za to.

 

Poljska, predsedujoča EU, je avgusta leta 2011 organizirala posebno konferenco, posvečeno Evropskemu dnevu spomina. Ob tej priliki sprejeta deklaracija je poudarila, da je zločine totalitarnih režimov potrebno obsoditi ne glede na njih tip in ideologijo. Poljski pravosodni minister je ob tem dejal, da deklaracija EU držav poudarja, da moramo storiti vse, da se prepreči oživitev totalitarnih režimov na evropskih tleh. Velja omeniti tudi izjavo Vivian Reding, takratne evropske komisarke za pravosodje, da totalitarni režimi negirajo človekove pravice, kršijo osnovne pravice naših družb, zgrajenih na demokraciji in spoštovanju načel pravne države … in da si vsaka žrtev katerega koli totalitarnega režima zasluži enako dostojanstvo, pravico, spomin in priznanje vseh nas. Velja pritegniti nekdanjemu češkemu zunanjemu ministru Schwarzenbergu, da se mora vse totalitarne režime obravnavati na podlagi enakih standardov.

 

V okviru svojega predsedovanja EU je Estonija 23. avgusta 2017 poleg tradicionalnega srečanja pravosodnih ministrov podobno pripravila še vrsto drugih spominskih prireditev.

 

 

Karikatura iz ameriškega tiska, ki izpostavlja dvorjenje dveh zločinskih sistemov na račun svobodne Evrope.

 

 

***

 

Bliža se drugo slovensko predsedovanje EU in to v drugi polovici leta 2021. Sovpada torej z avgustovskim dnevom spomina oziroma Dnevom črnega traku, kot ga nekateri imenujejo. Priprave na predsedovanje so že v teku, pripravlja se tudi skupni program tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Prav bi bilo, da se v času, ko se oživljajo razne ideje iz prve polovice prejšnjega stoletja, ko se tudi na evropskih tleh krepijo avtoritarne tendence, v omenjen program ustrezno vključijo tudi prireditve ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

 

Program predsedovanja mora seveda biti prvenstveno usmerjen v prihodnost. Vendar brez pravilnega ovrednotenja preteklosti ni prave prihodnosti. V času prvega predsedovanja Slovenije EU je bila aprila 2008 organizirana javna razprava o zločinih s strani totalitarnih režimov, ki je pomembno vplivala na kasnejše odločitve EU. Slovenska vlada je (podobno kot pred tem vrsta drugih držav) leta 2012 tudi sprejela resolucijo, s katero je 23. avgust proglasila za Evropski dan spomina žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kljub temu pa smo v Sloveniji običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej (s čemer načeloma seveda ni nič narobe). Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

 

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi. Zločini prvih ne zastarajo in spomin na njihove žrtve se neguje, na zločine drugih pa se skuša pozabiti in storilce pusti pri miru. Tako eni kot drugi pa so prekršili osnovne določbe mednarodnega prava oziroma osnovne civilizacijske norme. In naša ustava Slovenijo v prvem členu označuje kot demokratično republiko in v drugem kot pravno državo.

 

Dr. Božo Cerar je diplomat in veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.824
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.765
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.612
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.825
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.780
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.199
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.692
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.829
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.156
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.504