Komentar

81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov

V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni nič narobe. Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

04.07.2019 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   23.8.1939   Ribbentrop   Molotov   pakt   Moskva   totalitarizem   nacizem   komunizem   Evropska unija   spomin   Slovenija

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi.

Bliža se 23. avgust. Predzadnji teden v avgustu je še precej počitniški, tako da ta dan mine nekako neopazno. Nekaterim je to kar prav. Sam sodim med tiste, ki menijo, da bi se morali tega dne zdrzniti, se zamisliti in ga ustrezno obeležiti. Zato tole pisanje nekaj tednov pred njim. V zgodovini se je na 235. dan v letu zgodilo marsikaj. Npr. leta 1789 je francoska nacionalna skupščina proglasila svobodo veroizpovedi, od leta 2009 pa se v Evropski uniji na ta dan poklonimo spominu žrtev totalitarnih režimov – nacizma, fašizma in komunizma. To je istočasno tudi prilika za promocijo demokratičnih vrednot, s katerimi utrjujemo mir in stabilnost na starem kontinentu.

 

Odločitev o Evropskem dnevu spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov, kot se ta dan uradno imenuje, je Evropski parlament sprejel 2. aprila leta 2009. Resolucijo so skupaj predlagale vse glavne politične skupine od Evropske ljudske stranke do Zveze evropskih liberalcev in demokratov ter Zelenih. Podlago je predstavljala podobna deklaracija iz leta 2008 o spominu na žrtve stalinizma in nacizma, ki so jo med drugim podpisali tudi takratni evropski poslanci iz Slovenije Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Borut Pahor in Alojz Peterle. Odločitev Evropskega parlamenta je podprla tudi parlamentarna skupščina OVSE, v kateri poleg držav članic EU sodelujejo tudi preostale evropske države, države severne Amerike in centralne Azije. Skupščina OVSE je sodelujoče države tudi pozvala k širjenju zavedanja o zločinih totalitarnih režimov.

 

In zakaj ravno 23. avgust? Tega dne leta 1939 sta namreč zunanja ministra nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze, Ribbentrop in Molotov, podpisala Sporazum o nenapadanju in dodatni tajni protokol o delitvi interesnih območij v srednji in vzhodni Evropi. Konkretno v Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji.

 

Sporazum je bistveno pripomogel k izbruhu II. svetovne vojne in moriji, ki je sledila.

 

 

Tajni protokoli k sporazumu med nacisti in komunisti.

 

 

Jerzy Buzek, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, je dejal, da je šlo za dogovor med dvema najbolj ekstremnima totalitarizmoma. Ni ostalo le pri črkah na papirju, sledila so dejanja agresije - in to obeh strani. Nemčija in Sovjetska zveza sta si razdelili Poljsko. Sovjeti so si pripojili še del Finske, Romunije in v celoti Estonijo, Latvijo in Litvo. Prišlo je do masovnih pobojev, deportacij in prisilnega dela, se pravi do vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost, ki nikoli ne zastarajo. Sovjetska zveza oziroma Rusija, ki je kasneje sama postala žrtev osvajalskih ambicij Hitlerja, si je vseskozi prizadevala pomesti pod preprogo obdobje paktiranja z njim. Obstoj sporazuma je vse do leta 1989 zanikala, ga za kratek čas obsodila, potem in vse do dandanes pa je to le "nujno zlo". Dejstvo je, da kar nekaj ozemelj, ki jih je Sovjetska zveza pridobila z omenjenim sporazumom, tudi po koncu II. svetovne ni bilo vrnjenih matičnim državam. Kljub milijonskim žrtvam tako ruskega kot sosednjih narodov, ki so bile posledica dogovarjanja dveh totalitarizmov, pa Rusija ni opustila svojih  prizadevanj za vplivnimi območji. Njena današnja politika npr. do Gruzije, Moldove in Ukrajine je zgovoren dokaz za to.

 

Poljska, predsedujoča EU, je avgusta leta 2011 organizirala posebno konferenco, posvečeno Evropskemu dnevu spomina. Ob tej priliki sprejeta deklaracija je poudarila, da je zločine totalitarnih režimov potrebno obsoditi ne glede na njih tip in ideologijo. Poljski pravosodni minister je ob tem dejal, da deklaracija EU držav poudarja, da moramo storiti vse, da se prepreči oživitev totalitarnih režimov na evropskih tleh. Velja omeniti tudi izjavo Vivian Reding, takratne evropske komisarke za pravosodje, da totalitarni režimi negirajo človekove pravice, kršijo osnovne pravice naših družb, zgrajenih na demokraciji in spoštovanju načel pravne države … in da si vsaka žrtev katerega koli totalitarnega režima zasluži enako dostojanstvo, pravico, spomin in priznanje vseh nas. Velja pritegniti nekdanjemu češkemu zunanjemu ministru Schwarzenbergu, da se mora vse totalitarne režime obravnavati na podlagi enakih standardov.

 

V okviru svojega predsedovanja EU je Estonija 23. avgusta 2017 poleg tradicionalnega srečanja pravosodnih ministrov podobno pripravila še vrsto drugih spominskih prireditev.

 

 

Karikatura iz ameriškega tiska, ki izpostavlja dvorjenje dveh zločinskih sistemov na račun svobodne Evrope.

 

 

***

 

Bliža se drugo slovensko predsedovanje EU in to v drugi polovici leta 2021. Sovpada torej z avgustovskim dnevom spomina oziroma Dnevom črnega traku, kot ga nekateri imenujejo. Priprave na predsedovanje so že v teku, pripravlja se tudi skupni program tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Prav bi bilo, da se v času, ko se oživljajo razne ideje iz prve polovice prejšnjega stoletja, ko se tudi na evropskih tleh krepijo avtoritarne tendence, v omenjen program ustrezno vključijo tudi prireditve ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

 

Program predsedovanja mora seveda biti prvenstveno usmerjen v prihodnost. Vendar brez pravilnega ovrednotenja preteklosti ni prave prihodnosti. V času prvega predsedovanja Slovenije EU je bila aprila 2008 organizirana javna razprava o zločinih s strani totalitarnih režimov, ki je pomembno vplivala na kasnejše odločitve EU. Slovenska vlada je (podobno kot pred tem vrsta drugih držav) leta 2012 tudi sprejela resolucijo, s katero je 23. avgust proglasila za Evropski dan spomina žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kljub temu pa smo v Sloveniji običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej (s čemer načeloma seveda ni nič narobe). Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

 

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi. Zločini prvih ne zastarajo in spomin na njihove žrtve se neguje, na zločine drugih pa se skuša pozabiti in storilce pusti pri miru. Tako eni kot drugi pa so prekršili osnovne določbe mednarodnega prava oziroma osnovne civilizacijske norme. In naša ustava Slovenijo v prvem členu označuje kot demokratično republiko in v drugem kot pravno državo.

 

Dr. Božo Cerar je diplomat in veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.668
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.623
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.808
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.457
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 658
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.577
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.368