Komentar

81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov

V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni nič narobe. Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

04.07.2019 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   23.8.1939   Ribbentrop   Molotov   pakt   Moskva   totalitarizem   nacizem   komunizem   Evropska unija   spomin   Slovenija

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi.

Bliža se 23. avgust. Predzadnji teden v avgustu je še precej počitniški, tako da ta dan mine nekako neopazno. Nekaterim je to kar prav. Sam sodim med tiste, ki menijo, da bi se morali tega dne zdrzniti, se zamisliti in ga ustrezno obeležiti. Zato tole pisanje nekaj tednov pred njim. V zgodovini se je na 235. dan v letu zgodilo marsikaj. Npr. leta 1789 je francoska nacionalna skupščina proglasila svobodo veroizpovedi, od leta 2009 pa se v Evropski uniji na ta dan poklonimo spominu žrtev totalitarnih režimov – nacizma, fašizma in komunizma. To je istočasno tudi prilika za promocijo demokratičnih vrednot, s katerimi utrjujemo mir in stabilnost na starem kontinentu.

 

Odločitev o Evropskem dnevu spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov, kot se ta dan uradno imenuje, je Evropski parlament sprejel 2. aprila leta 2009. Resolucijo so skupaj predlagale vse glavne politične skupine od Evropske ljudske stranke do Zveze evropskih liberalcev in demokratov ter Zelenih. Podlago je predstavljala podobna deklaracija iz leta 2008 o spominu na žrtve stalinizma in nacizma, ki so jo med drugim podpisali tudi takratni evropski poslanci iz Slovenije Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Borut Pahor in Alojz Peterle. Odločitev Evropskega parlamenta je podprla tudi parlamentarna skupščina OVSE, v kateri poleg držav članic EU sodelujejo tudi preostale evropske države, države severne Amerike in centralne Azije. Skupščina OVSE je sodelujoče države tudi pozvala k širjenju zavedanja o zločinih totalitarnih režimov.

 

In zakaj ravno 23. avgust? Tega dne leta 1939 sta namreč zunanja ministra nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze, Ribbentrop in Molotov, podpisala Sporazum o nenapadanju in dodatni tajni protokol o delitvi interesnih območij v srednji in vzhodni Evropi. Konkretno v Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji.

 

Sporazum je bistveno pripomogel k izbruhu II. svetovne vojne in moriji, ki je sledila.

 

 

Tajni protokoli k sporazumu med nacisti in komunisti.

 

 

Jerzy Buzek, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, je dejal, da je šlo za dogovor med dvema najbolj ekstremnima totalitarizmoma. Ni ostalo le pri črkah na papirju, sledila so dejanja agresije - in to obeh strani. Nemčija in Sovjetska zveza sta si razdelili Poljsko. Sovjeti so si pripojili še del Finske, Romunije in v celoti Estonijo, Latvijo in Litvo. Prišlo je do masovnih pobojev, deportacij in prisilnega dela, se pravi do vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost, ki nikoli ne zastarajo. Sovjetska zveza oziroma Rusija, ki je kasneje sama postala žrtev osvajalskih ambicij Hitlerja, si je vseskozi prizadevala pomesti pod preprogo obdobje paktiranja z njim. Obstoj sporazuma je vse do leta 1989 zanikala, ga za kratek čas obsodila, potem in vse do dandanes pa je to le "nujno zlo". Dejstvo je, da kar nekaj ozemelj, ki jih je Sovjetska zveza pridobila z omenjenim sporazumom, tudi po koncu II. svetovne ni bilo vrnjenih matičnim državam. Kljub milijonskim žrtvam tako ruskega kot sosednjih narodov, ki so bile posledica dogovarjanja dveh totalitarizmov, pa Rusija ni opustila svojih  prizadevanj za vplivnimi območji. Njena današnja politika npr. do Gruzije, Moldove in Ukrajine je zgovoren dokaz za to.

 

Poljska, predsedujoča EU, je avgusta leta 2011 organizirala posebno konferenco, posvečeno Evropskemu dnevu spomina. Ob tej priliki sprejeta deklaracija je poudarila, da je zločine totalitarnih režimov potrebno obsoditi ne glede na njih tip in ideologijo. Poljski pravosodni minister je ob tem dejal, da deklaracija EU držav poudarja, da moramo storiti vse, da se prepreči oživitev totalitarnih režimov na evropskih tleh. Velja omeniti tudi izjavo Vivian Reding, takratne evropske komisarke za pravosodje, da totalitarni režimi negirajo človekove pravice, kršijo osnovne pravice naših družb, zgrajenih na demokraciji in spoštovanju načel pravne države … in da si vsaka žrtev katerega koli totalitarnega režima zasluži enako dostojanstvo, pravico, spomin in priznanje vseh nas. Velja pritegniti nekdanjemu češkemu zunanjemu ministru Schwarzenbergu, da se mora vse totalitarne režime obravnavati na podlagi enakih standardov.

 

V okviru svojega predsedovanja EU je Estonija 23. avgusta 2017 poleg tradicionalnega srečanja pravosodnih ministrov podobno pripravila še vrsto drugih spominskih prireditev.

 

 

Karikatura iz ameriškega tiska, ki izpostavlja dvorjenje dveh zločinskih sistemov na račun svobodne Evrope.

 

 

***

 

Bliža se drugo slovensko predsedovanje EU in to v drugi polovici leta 2021. Sovpada torej z avgustovskim dnevom spomina oziroma Dnevom črnega traku, kot ga nekateri imenujejo. Priprave na predsedovanje so že v teku, pripravlja se tudi skupni program tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Prav bi bilo, da se v času, ko se oživljajo razne ideje iz prve polovice prejšnjega stoletja, ko se tudi na evropskih tleh krepijo avtoritarne tendence, v omenjen program ustrezno vključijo tudi prireditve ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

 

Program predsedovanja mora seveda biti prvenstveno usmerjen v prihodnost. Vendar brez pravilnega ovrednotenja preteklosti ni prave prihodnosti. V času prvega predsedovanja Slovenije EU je bila aprila 2008 organizirana javna razprava o zločinih s strani totalitarnih režimov, ki je pomembno vplivala na kasnejše odločitve EU. Slovenska vlada je (podobno kot pred tem vrsta drugih držav) leta 2012 tudi sprejela resolucijo, s katero je 23. avgust proglasila za Evropski dan spomina žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kljub temu pa smo v Sloveniji običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej (s čemer načeloma seveda ni nič narobe). Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

 

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi. Zločini prvih ne zastarajo in spomin na njihove žrtve se neguje, na zločine drugih pa se skuša pozabiti in storilce pusti pri miru. Tako eni kot drugi pa so prekršili osnovne določbe mednarodnega prava oziroma osnovne civilizacijske norme. In naša ustava Slovenijo v prvem členu označuje kot demokratično republiko in v drugem kot pravno državo.

 

Dr. Božo Cerar je diplomat in veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Temnopolti revizionizem: Prihaja čas globalnega kaosa, ko bo histerija preglasila razum in zgodovinska dejstva
1
05.03.2021 23:22
V drugi svetovni vojni so milijoni belopoltih Judov, Slovanov in drugih, ki so jih nacisti in fašisti razglasili za manjvredne, ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
13
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
22
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.057
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.929
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.566
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.442
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.309
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.370
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.393
08/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 971
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.234
10/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.595