Razkrivamo

America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"

V letu pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Združenih državah 3. novembra 2020, je še vse odprto. Michael Wolff, ki je napisal že drugo knjigo o Donaldu Trumpu, se tega zaveda. Demokrati še nimajo pravega favorita, Bernie Sanders ostaja izobčenec demokratske elite, podpora Donaldu Trumpu pa med njegovimi volivci ostaja relativno stabilna, zato vsekakor ima realne možnosti, da ostane v Beli hiši. Pod pogojem, da zakonska zveza z Melanio Trump ohrani kolikor toliko stabilen status quo. Brez Melanie namreč Trump skoraj zagotovo ne more zmagati na volitvah, piše Wolff v svoji najnovejši knjigi.

10.06.2019 01:04
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Michael Wolff   knjiga   Donald Trump   Bela hiša   ZDA   Barron   Melania Trump   Steve Bannon   volitve

Ideja o mogočnežu, ki si lahko podredi takorekoč ves svet, ne more pa zavladati svoji ženi, ima zagotovo literarne nastavke, vredne Shakespearja.

Newyorški novinar in avtor Michael Wolff se je aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa lotil že v svoji prvi knjigi Fire and Fury (Ogenj in bes), zdaj pa je udaril še z neke vrste nadaljevanjem z naslovom Siege: Trump Under Fire (Obleganje: Trump pod ognjem). Kritiki Wolffu očitajo, da ni nič drugega kot spreten trgovec z informacijami, ki je v Trumpu našel sijajno poslovno priložnost, še posebej zato, ker predsednik Združenih držav kar kliče po literarnih obdelavah. Poleg tega bodo v ZDA prihodnjo jesen predsedniške volitve, na katerih bo Trump seveda nastopil, še več, na teh volitvah misli ponovno zmagati. Morda celo s sloganom "America will never be socialist". Če s tem namiguje na nevarnost, da bi Ameriki zavladal Bernie Sanders, potem je zadel v polno. Sanders namreč dejansko namerava kandidirati, je precej priljubljen med ljudmi in - to kar Trumpa najbolj intrigira - precej nepriljubljen med demokratsko strankarsko elito. Torej med tistimi odločevalci, ki so leta 2016 brutalno forsirali Hillary Clinton in na nacionalni demokratski konvenciji izigrali Sandersa, o čemer govori Fahrenheit 11/9, zadnji dokumentarec Michaela Moora. Ko se sprašuje, kako je mogoče, da je takrat zmagal Trump (ki zmage niti ni pričakoval), Moore uporabi sočni stavek How the fuck did that happen?, odgovore na to pa išče skoraj 130 minut, kolikor traja film.

 

Kako se je lahko zgodilo, da je Trump zmagal, je danes sicer obsoletno vprašanje, ki ga ne razumejo kvečjemu nekateri evropski (in tudi slovenski) politični komentatorji. Zdi se, da jih zaradi antitrumpovskega resentimenta prihodnje leto čaka celo repriza, kajti kdor se smeji že ob misli, da bi Donald Trump 3. novembra 2020 doživel reelekcijo, bo morda takrat ponovno ostal brez besed. Ne glede na vso medijsko kampanjo namreč Trump ostaja razmeroma dobro usidran med svojo volilno bazo, ki jo je uspel obdržati in nič ne kaže, da bi jo izgubil. Za razliko od svojega predhodnika Barracka Obame ni začel nobene vojne in za zdaj ne kaže, da namerava to politiko spremeniti. Ekonomija prav tako sveti, brezposelnost je rekordno nizka.

 

Ima pa Trump, kar je vidno z Marsa, še vedno hude težave s svojo podobo v mainstream medijih, ki si ne bi mogli želeti idealnejšega človeka v Beli hiši. S svojimi izjavami jih Trump vsak dan znova zasipa z gledanostjo, branostjo in poslušanostjo. Kot bi gledali neskončni resničnostni show, v katerem ob Trumpu nastopajo svetovni voditelji, o katerih ima lahko Trump zasebno tudi zelo "sočna" mnenja. Toda to ni nič posebej novega, kajti od afere Watergate, ko so na dan prišli posnetki pogovorov Richarda Nixona z najožjimi sodelavci, ni nič več svetega v ameriški politiki. V tem pogledu je Trump morda celo bolj olikan od nekaterih kavbojskih predhodnikov.

 

 

 

 

Bistvo nove knjige Michaela Wolffa je moč strniti v ugotovitvi oziroma napovedi, da se Trumpovo predsednikovanje ne bo dobro končalo. Ne zanj, ne za Ameriko niti za preostali svet. Koliko so takšne kataklizmične prerokbe dejansko realistične, na nek način odgovori kar Wolff sam, ko analizira Trumpove blefiranje z jedrskimi grožnjami Severni Koreji. V trenutku, ko so mu povedali, da bi v primeru pacifikacije korejskega polotoka in ureditvijo razmer s Pjongjangom lahko resno računal z Nobelovo nagrado za mir, je Donald Trump zamenjal retoriko in postal prijazni Striček Sam. Sicer pa, če je Obama lahko dobil Nobelovo za mir samo zato, ker je bil prvi temnopolti predsednik ZDA in je "veliko obetal", potem bi si jo Trump dejansko zaslužil, če bi uspel urediti tenzije na Daljnem vzhodu.

 

Wolffu kritiki iz obeh strani očitajo, da je imel pri pisanju druge knjige o Trumpu na voljo še manj notranjih virov kot pri prvi. Kar je po svoje logično. Trdanjava se je zaprla, zatesnili so vse morebitne točke odtekanja informacij. Kot da bi se avtor tega sramežljivo zavedal in zato je namesto informacij ponudil drzne interpretacije predsednikovega duševnega zdravja in mu diagnosticiral - verjetno ste že uganili - narcisizem in magalomanijo.

 

Ob tem se pojavlja še kup "ugotovitev", ki so bržkone vsaj toliko drzne kot vprašljive. Če beremo Wolffa, potem je Donald Trumo nepismen, ne pozna osnov matematike, ne zna hoditi po stopnicah navzdol in - kar je ob notorični uporabi tviterja zagotovo nekoliko absurden podatek - ne zna uporabljati telefona. Posebno skrb naj bi mu povzročal njegov najmlajši "slovenski" sin Barron, ki ga bo v višini kmalu prerastel. Nadalje, Trump skoraj nikoli ne zdrži biti sam, vedno mora imeti nekoga ob sebi, da posluša njegove neskončne monologe, zbuja se s televizijo itd.

 

Kako mu potemtakem uspe zdržati in prenesti vse pritiske, medijske linče, politične spletke in pravosodne napade? Če ni nor, če ni neprišteven, potem je lahko samo nekakšen genij. Wolffe citira Steva Bannona, Trumpovega bivšega svetovalca, ki zadnja leta rovari po Evropi in poskuša obuditi zle duhove nacionalizma, češ da ima predsednik "magične lastnosti". Očitno jih ima res nekaj, ker bi se sicer že zdavnaj zlomil pod težo vsega, kar leti nanj. Toda to še ne zagotavlja srečnega konca, ki pa ga Trumpu Wolff zagotovo ne napoveduje. V primeru reelekcije bo profitiral tudi Michael Wolff, saj bo lahko svoj opus zaključil s trilogijo.

 

 

Brez prve dame Melanije predsednik Trump nima šans, da bi doživel reelekcijo. (Foto: White House)

 

 

O Wolffovi zadnji knjigi je na slovenskem govornem območju doslej bežno poročal le Primorski dnevnik, ki omenja Trumpovo obsesijo z Barronovo višino in odnos z Melanijo Trump, o katerem pa Wolff pravzaprav ni napisal ničesar novega. Tudi trditev, da ameriškega predsednika spravlja v bes to, da naj bi se Melania s svojim sinom pogovarjala v slovenščini, ni od včeraj. Niti ni za razumevanje Trumpovega predsednikovanja ključna. Po drugi strani pa je res, da bi morebitna ločitev Trumpa predrago stala in zato zanj ne pride v poštev. Sploh ne v letu pred volitvami. To pa pomeni, da bo imela Melania še vsaj do 3. novembra 2020 največji vpliv na svetovne dogodke, pa če si to želi ali ne. Ideja o mogočnežu, ki si lahko podredi takorekoč ves svet, ne more pa zavladati svoji ženi, ima zagotovo literarne nastavke, vredne Shakespearja.

 

Bo Melania kdaj Lady Macbeth?

 

* Amerika ne bo nikoli socialistična.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.806
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.261
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.128
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.111
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 845
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 823
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 506
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 983