Razkrivamo

Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju

Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ga je napotil državni zbor na predlog predsednika republike Boruta Pahorja. Zakaj ne, se je zadnje dni v medijih precej špekuliralo. Obveljala je interpretacija, češ da ga je pokopala anonimka v zvezi z njegovimi preteklimi stališči in izjavami glede Hrvaške. Toda to najverjetneje sploh ni res. Poglejmo podrobnosti.

11.06.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marko Pavliha   Splošno sodišče Evropskih skupnosti   Luksemburg   Borut Pahor   Miro Prek   Bruselj   Odbor 255   Piran   LDS   socialni demokrati   Gregor Virant

Fotoilustracija: portal+

Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila Pavlihovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

Na portalu+ smo namreč uspeli pridobiti drugačne informacije, ki kontekst celotne zgodbe postavljajo v malce drugačen okvir, predvsem brez kakršne koli teorije zarote v ozadju. Za komentar smo seveda zaprosili tudi Marka Pavliho, ki pa nam je v redkobesednem elektronskem sporočilu razkril, da bo več o podrobnostih napisal v svoji kolumni na portalu Ius-Info, "ko bo čas za to". Od profesorja Pavlihe smo želeli nekaj eksplicitnih odgovorov na vprašanja, ki se zastavljajo glede propada njegove kandidature za sodnika Splošnega sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu. To sodišče sestavlja najmanj en sodnik iz vsake države članice, njihovo imenovanje pa je mogoče šele potem, ko se o njihovi ustreznosti izjasni t.i. Odbor 255. Ime je ta organ dobil po tistem členu Pogodbe o oblikovanju Evropske unije (vir), ki definira Sodišče Evropske unije, v okrilje katerega spada tudi Splošno sodišče.

 

Pavliha je bil kot visoko favorizirani kandidat pred tremi meseci na predlog predsednika Boruta Pahorja v državnem zboru prepričljivo potrjen za ugledno sodniško funkcijo v Luksemburgu. Premagal je edinega protikandidata Mira Preka, ki ga je pokopala (anonimna) obtožba nekdanje sodelavke in hkrati tudi partnerke, češ da je bila žrtev njegovega fizičnega in duševnega nasilja kot tudi mobinga. Zadeva (še) ni dobila sodnega epiloga, Prek torej velja za nedolžnega. Toda ne glede na to je bil sedanji sodnik Splošnega sodišča Evropskih skupnosti pri nas medijsko linčan, še preden se je zavedal, kaj to pomeni. Na drugi strani pa ni bilo skoraj nobenega dvoma - vsaj v Sloveniji ne -, da bo njegov naslednik v Luksemburgu ravno Pavliha. Nihče ni niti pomislil, da bi pri njegovem imenovanju v sodniški funkcijo utegnile nastopiti kakšne "nepredvidene okoliščine". O tem, kako zelo je bila družina Pavliha prepričana glede selitve v Veliko vojvodstvo, pove podatek, da je bila njegova soproga Ester, sodnica v Piranu, tik pred tem, da odpove delovno razmerje.

 

Da bi poskušali osvetliti primer s čim več plati, smo v ponedeljek Marku Pavlihi zastavili nekaj novinarskih vprašanj. Šlo je predvsem za razjasnitev nekaterih dejstev in okoliščin. Pavliho smo vprašali sledeče:

 

1. Kaj naj bi po vaši oceni botrovalo odločitvi odbora, da vas zavrne kot kandidata? Zgolj anonimka, o kateri ste že govorili, ali morda še kaj drugega?

 

2. Ali so vas na predstavitvi člani odbora spraševali karkoli v zvezi s to anonimko? So jo kadarkoli omenjali? Ste imeli občutek, da so z njeno vsebino seznanjeni?

 

3. Koliko podobnih anonimk je vaši oceni prišlo na odbor tudi o drugih kandidatih?

 

4. Kako bi ocenili svoj nastop, svojo predstavitev na odboru? Katere jezike ste uporabljali oziroma govorili?

 

 

Za ta vprašanja smo se odločili zaradi tega, ker po naših informacijah na zaslišanju Marka Pavlihe pred odborom v Bruslju anonimka zoper njega ni igrala nikakršne vloge. Zaradi tega so njegove trditve, da so "anonimne obtožbe očitno naperjene zoper Republiko Slovenijo in sekundarno zoper mene", po naši oceni zavajajoče.

 

V že omenjeni komunikaciji, ki smo jo imeli s Pavliho v ponedeljek, nam je glede anonimke sporočil edinole to, da "naj se z ozadjem in avtorji ukvarjajo pristojni organi" ter da "obstaja resen sum kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma sramotitve Republike Slovenije". Ta del je precej nerazumljiv, saj ni jasno, kako in na kakšen način naj bi prišlo do sramotitve Republike Slovenije. Saj Pavliha ni najvišji predstavnik države, ki uživa posebno varstvo kazenskega zakonika?

 

 

Imel je slabo predstavitev

 

Kaj se je torej zgodilo v Bruslju, da je Odbor 255 Pavlihi soglasno rekel ne? Po informacijah, s katerimi razpolagamo in ki sta jih potrdila tudi dva naša vira, naj bi odbor, pred katerim se je moral Pavliha kot kandidat za sodnika Splošnega sodišča predstaviti, z vsemi sedmimi glasovi zavrnil njegovo kandidaturo iz povsem vsebinskih, deloma tudi načelnih razlogov. Bistveno naj bi bilo to, da se je Pavliha dejansko slabo predstavil in da njegova nastopa v francoščini in angleščini nista bila prepričljiva. Dodatni minus naj bi mu prineslo dejstvo, da gre v njegovem primeru za bivšega poslanca, ministra in politika. Marko Pavliha je bil namreč v prejšnjem desetletju med drugim tudi minister za promet, podpredsednik državnega zbora in poslanec.

 

 

Sedanjemu slovenskemu sodniku v Luksemburgu Miru Preku se mandat izteče s 1. septembrom letos.

 

 

Če je Sodišče evropskih skupnost še pred desetletjem ali dvema brez posebnih pomislekov v svoje vrste sprejemalo nekdanje politične funkcionarje oziroma vladne ministre ali državne pravobranilce, pa se je ta praksa kasneje temeljito spremenila, zato je ta del življenjepisa Marka Pavlihe v bistvu minus zanj. Po vsem tem je lažje razumeti, kakšen šok je morala biti košarica, ki jo je dobil v Bruslju, za ambicioznega Pavliho. Če se je sočasno dejansko pojavila nekakšna anonimka proti njemu, je bila v trenutku težkega osebnega poraza zanj pravzaprav - rešitev. Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila njegovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

 

 

Sodnik z izrazito politično preteklostjo

 

Dobri poznavalci razmer so nam ob tem namignili še nekaj zanimivosti: kot minister za promet je bil Pavliha resda deloholik, a obenem je slovel tudi kot velik "žurer". Ko je nastopil mandata - najprej ministra in potem poslanca -, se je rad udeležaval novinarskih zabav in zlasti novinarke spraševal, ali mislijo, da bi bil dober predsednik države. Pavlihov volilni štab iz Pirana bi znal povedati, da se je raje kot dogodkov svoje takratne stranke LDS udeleževal srečanj, ki jih je v Kopru organiziral Boris Popovič. Nasploh je imel precejšnje težave s svojo volilno bazo v volilnem okraju Piran, svoji lastni občini. Enostavno ni bil prepoznaven kandidat. Leta 2004, na večer razglasitve, ko je LDS sicer izgubila volitve, Pavliha pa dobil mandat, se ni udeležil srečanja z štabom, volivkami in volivci, pač pe je bil v centrali stranke v Ljubljani. Prvi pokazatelj njegove nečimrnosti?

 

 

Tri stranke v treh letih?!

 

Kot politik je marca 2007 skupaj še s tremi strankarskimi tovariši - Tonetom Ropom, Darjo Lavtižar Bebler in Milanom M. Cviklom - izstopil iz potapljajoče se LDS in prestopil v poslansko skupino socialnih demokratov, ki je tako postala največja opozicijska stranka. Leto kasneje, 2008, so socialni demokrati (SD) tudi zmagali na volitvah. Ko je šla Pahorjeva vladavina počasi k vragu, se je Pavliha preselil v krog t.i. resetirancev (poleg njega so bili v skupini še Gregor Virant, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk), ki so pozivali k k predčasnim volitvam. Naslednja stranka, ki se ji je Pavliha priključil, je bila tako Virantova Državljanska lista, kjer je bil izvoljen v svet stranke. Pri Virantovih je potem tudi kandidiral na državnozborskih volitvah, potem pa 16. januarja 2012 izstopil iz stranke, ker ta ni našla primernega položaja zanj. Znano je, da se je videl na mestu ministra za zunanje zadeve. Ker to ni šlo skozi, je izstopil iz politike.

 

Po neuspešni politični kariere je tokrat že drugič poskušal priti na ugledno sodniško mesto. Danes je glede Pavlihove kandidature za sodnika v Luksemburgu uradno znano skoraj vse. Manj je pa znano tisto njegovo ravnanje, ki mu ni v čast. V času kandidature, kjer je užival velike simpatije Pahorjevega svetovalca Ernesta Petriča, se je denimo nenehno ponavljalo in poudarjalo njegovo znanje francoskega jezika, njegov doktorat v tujini. Sočasno se je proti njegovemu protikandidatu odvila močna medijska kampanja zaradi domnevnega nasilja nad sodelavko in partnerico. In če je Prekova kandidatura padla v vodo zaradi morale in etike, je pri Pavlihi sedaj prišlo do svojevrstne reprize, kajti sklicevati se na anonimko, ki ga je kriva za njegovo soglasno zavrnitev pred Odborom 255, je zagotovo nekorektno in nepošteno.

 

 

***

 

Zgodba zase pa je seveda vrh slovenske politike, vključno s predsedniško palačo. Da gospodje niso sposobni doumeti in razumeti, da je Odbor 255 v nekaj zadnjih letih že zavrnil kandidature ljudi, ki so bili nekoč tudi politiki in ministri, se zdi svojevrstna aroganca. Očitno je, da se je Odbor 255 zaradi izkušenj iz preteklost postavil na okope vladavine prava in ne želi politikov na Splošnem sodišču v Luksemburgu. Nobenih. Gre za delitev oblasti in v sodni veji bivši politiki - uspešni ali propadli, saj je vseeno - res nimajo kaj iskati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341