Razkrivamo

Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju

Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ga je napotil državni zbor na predlog predsednika republike Boruta Pahorja. Zakaj ne, se je zadnje dni v medijih precej špekuliralo. Obveljala je interpretacija, češ da ga je pokopala anonimka v zvezi z njegovimi preteklimi stališči in izjavami glede Hrvaške. Toda to najverjetneje sploh ni res. Poglejmo podrobnosti.

11.06.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marko Pavliha   Splošno sodišče Evropskih skupnosti   Luksemburg   Borut Pahor   Miro Prek   Bruselj   Odbor 255   Piran   LDS   socialni demokrati   Gregor Virant

Fotoilustracija: portal+

Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila Pavlihovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

Na portalu+ smo namreč uspeli pridobiti drugačne informacije, ki kontekst celotne zgodbe postavljajo v malce drugačen okvir, predvsem brez kakršne koli teorije zarote v ozadju. Za komentar smo seveda zaprosili tudi Marka Pavliho, ki pa nam je v redkobesednem elektronskem sporočilu razkril, da bo več o podrobnostih napisal v svoji kolumni na portalu Ius-Info, "ko bo čas za to". Od profesorja Pavlihe smo želeli nekaj eksplicitnih odgovorov na vprašanja, ki se zastavljajo glede propada njegove kandidature za sodnika Splošnega sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu. To sodišče sestavlja najmanj en sodnik iz vsake države članice, njihovo imenovanje pa je mogoče šele potem, ko se o njihovi ustreznosti izjasni t.i. Odbor 255. Ime je ta organ dobil po tistem členu Pogodbe o oblikovanju Evropske unije (vir), ki definira Sodišče Evropske unije, v okrilje katerega spada tudi Splošno sodišče.

 

Pavliha je bil kot visoko favorizirani kandidat pred tremi meseci na predlog predsednika Boruta Pahorja v državnem zboru prepričljivo potrjen za ugledno sodniško funkcijo v Luksemburgu. Premagal je edinega protikandidata Mira Preka, ki ga je pokopala (anonimna) obtožba nekdanje sodelavke in hkrati tudi partnerke, češ da je bila žrtev njegovega fizičnega in duševnega nasilja kot tudi mobinga. Zadeva (še) ni dobila sodnega epiloga, Prek torej velja za nedolžnega. Toda ne glede na to je bil sedanji sodnik Splošnega sodišča Evropskih skupnosti pri nas medijsko linčan, še preden se je zavedal, kaj to pomeni. Na drugi strani pa ni bilo skoraj nobenega dvoma - vsaj v Sloveniji ne -, da bo njegov naslednik v Luksemburgu ravno Pavliha. Nihče ni niti pomislil, da bi pri njegovem imenovanju v sodniški funkcijo utegnile nastopiti kakšne "nepredvidene okoliščine". O tem, kako zelo je bila družina Pavliha prepričana glede selitve v Veliko vojvodstvo, pove podatek, da je bila njegova soproga Ester, sodnica v Piranu, tik pred tem, da odpove delovno razmerje.

 

Da bi poskušali osvetliti primer s čim več plati, smo v ponedeljek Marku Pavlihi zastavili nekaj novinarskih vprašanj. Šlo je predvsem za razjasnitev nekaterih dejstev in okoliščin. Pavliho smo vprašali sledeče:

 

1. Kaj naj bi po vaši oceni botrovalo odločitvi odbora, da vas zavrne kot kandidata? Zgolj anonimka, o kateri ste že govorili, ali morda še kaj drugega?

 

2. Ali so vas na predstavitvi člani odbora spraševali karkoli v zvezi s to anonimko? So jo kadarkoli omenjali? Ste imeli občutek, da so z njeno vsebino seznanjeni?

 

3. Koliko podobnih anonimk je vaši oceni prišlo na odbor tudi o drugih kandidatih?

 

4. Kako bi ocenili svoj nastop, svojo predstavitev na odboru? Katere jezike ste uporabljali oziroma govorili?

 

 

Za ta vprašanja smo se odločili zaradi tega, ker po naših informacijah na zaslišanju Marka Pavlihe pred odborom v Bruslju anonimka zoper njega ni igrala nikakršne vloge. Zaradi tega so njegove trditve, da so "anonimne obtožbe očitno naperjene zoper Republiko Slovenijo in sekundarno zoper mene", po naši oceni zavajajoče.

 

V že omenjeni komunikaciji, ki smo jo imeli s Pavliho v ponedeljek, nam je glede anonimke sporočil edinole to, da "naj se z ozadjem in avtorji ukvarjajo pristojni organi" ter da "obstaja resen sum kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma sramotitve Republike Slovenije". Ta del je precej nerazumljiv, saj ni jasno, kako in na kakšen način naj bi prišlo do sramotitve Republike Slovenije. Saj Pavliha ni najvišji predstavnik države, ki uživa posebno varstvo kazenskega zakonika?

 

 

Imel je slabo predstavitev

 

Kaj se je torej zgodilo v Bruslju, da je Odbor 255 Pavlihi soglasno rekel ne? Po informacijah, s katerimi razpolagamo in ki sta jih potrdila tudi dva naša vira, naj bi odbor, pred katerim se je moral Pavliha kot kandidat za sodnika Splošnega sodišča predstaviti, z vsemi sedmimi glasovi zavrnil njegovo kandidaturo iz povsem vsebinskih, deloma tudi načelnih razlogov. Bistveno naj bi bilo to, da se je Pavliha dejansko slabo predstavil in da njegova nastopa v francoščini in angleščini nista bila prepričljiva. Dodatni minus naj bi mu prineslo dejstvo, da gre v njegovem primeru za bivšega poslanca, ministra in politika. Marko Pavliha je bil namreč v prejšnjem desetletju med drugim tudi minister za promet, podpredsednik državnega zbora in poslanec.

 

 

Sedanjemu slovenskemu sodniku v Luksemburgu Miru Preku se mandat izteče s 1. septembrom letos.

 

 

Če je Sodišče evropskih skupnost še pred desetletjem ali dvema brez posebnih pomislekov v svoje vrste sprejemalo nekdanje politične funkcionarje oziroma vladne ministre ali državne pravobranilce, pa se je ta praksa kasneje temeljito spremenila, zato je ta del življenjepisa Marka Pavlihe v bistvu minus zanj. Po vsem tem je lažje razumeti, kakšen šok je morala biti košarica, ki jo je dobil v Bruslju, za ambicioznega Pavliho. Če se je sočasno dejansko pojavila nekakšna anonimka proti njemu, je bila v trenutku težkega osebnega poraza zanj pravzaprav - rešitev. Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila njegovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

 

 

Sodnik z izrazito politično preteklostjo

 

Dobri poznavalci razmer so nam ob tem namignili še nekaj zanimivosti: kot minister za promet je bil Pavliha resda deloholik, a obenem je slovel tudi kot velik "žurer". Ko je nastopil mandata - najprej ministra in potem poslanca -, se je rad udeležaval novinarskih zabav in zlasti novinarke spraševal, ali mislijo, da bi bil dober predsednik države. Pavlihov volilni štab iz Pirana bi znal povedati, da se je raje kot dogodkov svoje takratne stranke LDS udeleževal srečanj, ki jih je v Kopru organiziral Boris Popovič. Nasploh je imel precejšnje težave s svojo volilno bazo v volilnem okraju Piran, svoji lastni občini. Enostavno ni bil prepoznaven kandidat. Leta 2004, na večer razglasitve, ko je LDS sicer izgubila volitve, Pavliha pa dobil mandat, se ni udeležil srečanja z štabom, volivkami in volivci, pač pe je bil v centrali stranke v Ljubljani. Prvi pokazatelj njegove nečimrnosti?

 

 

Tri stranke v treh letih?!

 

Kot politik je marca 2007 skupaj še s tremi strankarskimi tovariši - Tonetom Ropom, Darjo Lavtižar Bebler in Milanom M. Cviklom - izstopil iz potapljajoče se LDS in prestopil v poslansko skupino socialnih demokratov, ki je tako postala največja opozicijska stranka. Leto kasneje, 2008, so socialni demokrati (SD) tudi zmagali na volitvah. Ko je šla Pahorjeva vladavina počasi k vragu, se je Pavliha preselil v krog t.i. resetirancev (poleg njega so bili v skupini še Gregor Virant, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk), ki so pozivali k k predčasnim volitvam. Naslednja stranka, ki se ji je Pavliha priključil, je bila tako Virantova Državljanska lista, kjer je bil izvoljen v svet stranke. Pri Virantovih je potem tudi kandidiral na državnozborskih volitvah, potem pa 16. januarja 2012 izstopil iz stranke, ker ta ni našla primernega položaja zanj. Znano je, da se je videl na mestu ministra za zunanje zadeve. Ker to ni šlo skozi, je izstopil iz politike.

 

Po neuspešni politični kariere je tokrat že drugič poskušal priti na ugledno sodniško mesto. Danes je glede Pavlihove kandidature za sodnika v Luksemburgu uradno znano skoraj vse. Manj je pa znano tisto njegovo ravnanje, ki mu ni v čast. V času kandidature, kjer je užival velike simpatije Pahorjevega svetovalca Ernesta Petriča, se je denimo nenehno ponavljalo in poudarjalo njegovo znanje francoskega jezika, njegov doktorat v tujini. Sočasno se je proti njegovemu protikandidatu odvila močna medijska kampanja zaradi domnevnega nasilja nad sodelavko in partnerico. In če je Prekova kandidatura padla v vodo zaradi morale in etike, je pri Pavlihi sedaj prišlo do svojevrstne reprize, kajti sklicevati se na anonimko, ki ga je kriva za njegovo soglasno zavrnitev pred Odborom 255, je zagotovo nekorektno in nepošteno.

 

 

***

 

Zgodba zase pa je seveda vrh slovenske politike, vključno s predsedniško palačo. Da gospodje niso sposobni doumeti in razumeti, da je Odbor 255 v nekaj zadnjih letih že zavrnil kandidature ljudi, ki so bili nekoč tudi politiki in ministri, se zdi svojevrstna aroganca. Očitno je, da se je Odbor 255 zaradi izkušenj iz preteklost postavil na okope vladavine prava in ne želi politikov na Splošnem sodišču v Luksemburgu. Nobenih. Gre za delitev oblasti in v sodni veji bivši politiki - uspešni ali propadli, saj je vseeno - res nimajo kaj iskati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,083
02/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,215
03/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,118
04/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,225
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,750
06/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,234
07/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,470
08/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,349
09/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,065
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,620