Razkrivamo

Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju

Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ga je napotil državni zbor na predlog predsednika republike Boruta Pahorja. Zakaj ne, se je zadnje dni v medijih precej špekuliralo. Obveljala je interpretacija, češ da ga je pokopala anonimka v zvezi z njegovimi preteklimi stališči in izjavami glede Hrvaške. Toda to najverjetneje sploh ni res. Poglejmo podrobnosti.

11.06.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marko Pavliha   Splošno sodišče Evropskih skupnosti   Luksemburg   Borut Pahor   Miro Prek   Bruselj   Odbor 255   Piran   LDS   socialni demokrati   Gregor Virant

Fotoilustracija: portal+

Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila Pavlihovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

Na portalu+ smo namreč uspeli pridobiti drugačne informacije, ki kontekst celotne zgodbe postavljajo v malce drugačen okvir, predvsem brez kakršne koli teorije zarote v ozadju. Za komentar smo seveda zaprosili tudi Marka Pavliho, ki pa nam je v redkobesednem elektronskem sporočilu razkril, da bo več o podrobnostih napisal v svoji kolumni na portalu Ius-Info, "ko bo čas za to". Od profesorja Pavlihe smo želeli nekaj eksplicitnih odgovorov na vprašanja, ki se zastavljajo glede propada njegove kandidature za sodnika Splošnega sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu. To sodišče sestavlja najmanj en sodnik iz vsake države članice, njihovo imenovanje pa je mogoče šele potem, ko se o njihovi ustreznosti izjasni t.i. Odbor 255. Ime je ta organ dobil po tistem členu Pogodbe o oblikovanju Evropske unije (vir), ki definira Sodišče Evropske unije, v okrilje katerega spada tudi Splošno sodišče.

 

Pavliha je bil kot visoko favorizirani kandidat pred tremi meseci na predlog predsednika Boruta Pahorja v državnem zboru prepričljivo potrjen za ugledno sodniško funkcijo v Luksemburgu. Premagal je edinega protikandidata Mira Preka, ki ga je pokopala (anonimna) obtožba nekdanje sodelavke in hkrati tudi partnerke, češ da je bila žrtev njegovega fizičnega in duševnega nasilja kot tudi mobinga. Zadeva (še) ni dobila sodnega epiloga, Prek torej velja za nedolžnega. Toda ne glede na to je bil sedanji sodnik Splošnega sodišča Evropskih skupnosti pri nas medijsko linčan, še preden se je zavedal, kaj to pomeni. Na drugi strani pa ni bilo skoraj nobenega dvoma - vsaj v Sloveniji ne -, da bo njegov naslednik v Luksemburgu ravno Pavliha. Nihče ni niti pomislil, da bi pri njegovem imenovanju v sodniški funkcijo utegnile nastopiti kakšne "nepredvidene okoliščine". O tem, kako zelo je bila družina Pavliha prepričana glede selitve v Veliko vojvodstvo, pove podatek, da je bila njegova soproga Ester, sodnica v Piranu, tik pred tem, da odpove delovno razmerje.

 

Da bi poskušali osvetliti primer s čim več plati, smo v ponedeljek Marku Pavlihi zastavili nekaj novinarskih vprašanj. Šlo je predvsem za razjasnitev nekaterih dejstev in okoliščin. Pavliho smo vprašali sledeče:

 

1. Kaj naj bi po vaši oceni botrovalo odločitvi odbora, da vas zavrne kot kandidata? Zgolj anonimka, o kateri ste že govorili, ali morda še kaj drugega?

 

2. Ali so vas na predstavitvi člani odbora spraševali karkoli v zvezi s to anonimko? So jo kadarkoli omenjali? Ste imeli občutek, da so z njeno vsebino seznanjeni?

 

3. Koliko podobnih anonimk je vaši oceni prišlo na odbor tudi o drugih kandidatih?

 

4. Kako bi ocenili svoj nastop, svojo predstavitev na odboru? Katere jezike ste uporabljali oziroma govorili?

 

 

Za ta vprašanja smo se odločili zaradi tega, ker po naših informacijah na zaslišanju Marka Pavlihe pred odborom v Bruslju anonimka zoper njega ni igrala nikakršne vloge. Zaradi tega so njegove trditve, da so "anonimne obtožbe očitno naperjene zoper Republiko Slovenijo in sekundarno zoper mene", po naši oceni zavajajoče.

 

V že omenjeni komunikaciji, ki smo jo imeli s Pavliho v ponedeljek, nam je glede anonimke sporočil edinole to, da "naj se z ozadjem in avtorji ukvarjajo pristojni organi" ter da "obstaja resen sum kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma sramotitve Republike Slovenije". Ta del je precej nerazumljiv, saj ni jasno, kako in na kakšen način naj bi prišlo do sramotitve Republike Slovenije. Saj Pavliha ni najvišji predstavnik države, ki uživa posebno varstvo kazenskega zakonika?

 

 

Imel je slabo predstavitev

 

Kaj se je torej zgodilo v Bruslju, da je Odbor 255 Pavlihi soglasno rekel ne? Po informacijah, s katerimi razpolagamo in ki sta jih potrdila tudi dva naša vira, naj bi odbor, pred katerim se je moral Pavliha kot kandidat za sodnika Splošnega sodišča predstaviti, z vsemi sedmimi glasovi zavrnil njegovo kandidaturo iz povsem vsebinskih, deloma tudi načelnih razlogov. Bistveno naj bi bilo to, da se je Pavliha dejansko slabo predstavil in da njegova nastopa v francoščini in angleščini nista bila prepričljiva. Dodatni minus naj bi mu prineslo dejstvo, da gre v njegovem primeru za bivšega poslanca, ministra in politika. Marko Pavliha je bil namreč v prejšnjem desetletju med drugim tudi minister za promet, podpredsednik državnega zbora in poslanec.

 

 

Sedanjemu slovenskemu sodniku v Luksemburgu Miru Preku se mandat izteče s 1. septembrom letos.

 

 

Če je Sodišče evropskih skupnost še pred desetletjem ali dvema brez posebnih pomislekov v svoje vrste sprejemalo nekdanje politične funkcionarje oziroma vladne ministre ali državne pravobranilce, pa se je ta praksa kasneje temeljito spremenila, zato je ta del življenjepisa Marka Pavlihe v bistvu minus zanj. Po vsem tem je lažje razumeti, kakšen šok je morala biti košarica, ki jo je dobil v Bruslju, za ambicioznega Pavliho. Če se je sočasno dejansko pojavila nekakšna anonimka proti njemu, je bila v trenutku težkega osebnega poraza zanj pravzaprav - rešitev. Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila njegovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

 

 

Sodnik z izrazito politično preteklostjo

 

Dobri poznavalci razmer so nam ob tem namignili še nekaj zanimivosti: kot minister za promet je bil Pavliha resda deloholik, a obenem je slovel tudi kot velik "žurer". Ko je nastopil mandata - najprej ministra in potem poslanca -, se je rad udeležaval novinarskih zabav in zlasti novinarke spraševal, ali mislijo, da bi bil dober predsednik države. Pavlihov volilni štab iz Pirana bi znal povedati, da se je raje kot dogodkov svoje takratne stranke LDS udeleževal srečanj, ki jih je v Kopru organiziral Boris Popovič. Nasploh je imel precejšnje težave s svojo volilno bazo v volilnem okraju Piran, svoji lastni občini. Enostavno ni bil prepoznaven kandidat. Leta 2004, na večer razglasitve, ko je LDS sicer izgubila volitve, Pavliha pa dobil mandat, se ni udeležil srečanja z štabom, volivkami in volivci, pač pe je bil v centrali stranke v Ljubljani. Prvi pokazatelj njegove nečimrnosti?

 

 

Tri stranke v treh letih?!

 

Kot politik je marca 2007 skupaj še s tremi strankarskimi tovariši - Tonetom Ropom, Darjo Lavtižar Bebler in Milanom M. Cviklom - izstopil iz potapljajoče se LDS in prestopil v poslansko skupino socialnih demokratov, ki je tako postala največja opozicijska stranka. Leto kasneje, 2008, so socialni demokrati (SD) tudi zmagali na volitvah. Ko je šla Pahorjeva vladavina počasi k vragu, se je Pavliha preselil v krog t.i. resetirancev (poleg njega so bili v skupini še Gregor Virant, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk), ki so pozivali k k predčasnim volitvam. Naslednja stranka, ki se ji je Pavliha priključil, je bila tako Virantova Državljanska lista, kjer je bil izvoljen v svet stranke. Pri Virantovih je potem tudi kandidiral na državnozborskih volitvah, potem pa 16. januarja 2012 izstopil iz stranke, ker ta ni našla primernega položaja zanj. Znano je, da se je videl na mestu ministra za zunanje zadeve. Ker to ni šlo skozi, je izstopil iz politike.

 

Po neuspešni politični kariere je tokrat že drugič poskušal priti na ugledno sodniško mesto. Danes je glede Pavlihove kandidature za sodnika v Luksemburgu uradno znano skoraj vse. Manj je pa znano tisto njegovo ravnanje, ki mu ni v čast. V času kandidature, kjer je užival velike simpatije Pahorjevega svetovalca Ernesta Petriča, se je denimo nenehno ponavljalo in poudarjalo njegovo znanje francoskega jezika, njegov doktorat v tujini. Sočasno se je proti njegovemu protikandidatu odvila močna medijska kampanja zaradi domnevnega nasilja nad sodelavko in partnerico. In če je Prekova kandidatura padla v vodo zaradi morale in etike, je pri Pavlihi sedaj prišlo do svojevrstne reprize, kajti sklicevati se na anonimko, ki ga je kriva za njegovo soglasno zavrnitev pred Odborom 255, je zagotovo nekorektno in nepošteno.

 

 

***

 

Zgodba zase pa je seveda vrh slovenske politike, vključno s predsedniško palačo. Da gospodje niso sposobni doumeti in razumeti, da je Odbor 255 v nekaj zadnjih letih že zavrnil kandidature ljudi, ki so bili nekoč tudi politiki in ministri, se zdi svojevrstna aroganca. Očitno je, da se je Odbor 255 zaradi izkušenj iz preteklost postavil na okope vladavine prava in ne želi politikov na Splošnem sodišču v Luksemburgu. Nobenih. Gre za delitev oblasti in v sodni veji bivši politiki - uspešni ali propadli, saj je vseeno - res nimajo kaj iskati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904