Razkrivamo

Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju

Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ga je napotil državni zbor na predlog predsednika republike Boruta Pahorja. Zakaj ne, se je zadnje dni v medijih precej špekuliralo. Obveljala je interpretacija, češ da ga je pokopala anonimka v zvezi z njegovimi preteklimi stališči in izjavami glede Hrvaške. Toda to najverjetneje sploh ni res. Poglejmo podrobnosti.

11.06.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marko Pavliha   Splošno sodišče Evropskih skupnosti   Luksemburg   Borut Pahor   Miro Prek   Bruselj   Odbor 255   Piran   LDS   socialni demokrati   Gregor Virant

Fotoilustracija: portal+

Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila Pavlihovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

Na portalu+ smo namreč uspeli pridobiti drugačne informacije, ki kontekst celotne zgodbe postavljajo v malce drugačen okvir, predvsem brez kakršne koli teorije zarote v ozadju. Za komentar smo seveda zaprosili tudi Marka Pavliho, ki pa nam je v redkobesednem elektronskem sporočilu razkril, da bo več o podrobnostih napisal v svoji kolumni na portalu Ius-Info, "ko bo čas za to". Od profesorja Pavlihe smo želeli nekaj eksplicitnih odgovorov na vprašanja, ki se zastavljajo glede propada njegove kandidature za sodnika Splošnega sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu. To sodišče sestavlja najmanj en sodnik iz vsake države članice, njihovo imenovanje pa je mogoče šele potem, ko se o njihovi ustreznosti izjasni t.i. Odbor 255. Ime je ta organ dobil po tistem členu Pogodbe o oblikovanju Evropske unije (vir), ki definira Sodišče Evropske unije, v okrilje katerega spada tudi Splošno sodišče.

 

Pavliha je bil kot visoko favorizirani kandidat pred tremi meseci na predlog predsednika Boruta Pahorja v državnem zboru prepričljivo potrjen za ugledno sodniško funkcijo v Luksemburgu. Premagal je edinega protikandidata Mira Preka, ki ga je pokopala (anonimna) obtožba nekdanje sodelavke in hkrati tudi partnerke, češ da je bila žrtev njegovega fizičnega in duševnega nasilja kot tudi mobinga. Zadeva (še) ni dobila sodnega epiloga, Prek torej velja za nedolžnega. Toda ne glede na to je bil sedanji sodnik Splošnega sodišča Evropskih skupnosti pri nas medijsko linčan, še preden se je zavedal, kaj to pomeni. Na drugi strani pa ni bilo skoraj nobenega dvoma - vsaj v Sloveniji ne -, da bo njegov naslednik v Luksemburgu ravno Pavliha. Nihče ni niti pomislil, da bi pri njegovem imenovanju v sodniški funkcijo utegnile nastopiti kakšne "nepredvidene okoliščine". O tem, kako zelo je bila družina Pavliha prepričana glede selitve v Veliko vojvodstvo, pove podatek, da je bila njegova soproga Ester, sodnica v Piranu, tik pred tem, da odpove delovno razmerje.

 

Da bi poskušali osvetliti primer s čim več plati, smo v ponedeljek Marku Pavlihi zastavili nekaj novinarskih vprašanj. Šlo je predvsem za razjasnitev nekaterih dejstev in okoliščin. Pavliho smo vprašali sledeče:

 

1. Kaj naj bi po vaši oceni botrovalo odločitvi odbora, da vas zavrne kot kandidata? Zgolj anonimka, o kateri ste že govorili, ali morda še kaj drugega?

 

2. Ali so vas na predstavitvi člani odbora spraševali karkoli v zvezi s to anonimko? So jo kadarkoli omenjali? Ste imeli občutek, da so z njeno vsebino seznanjeni?

 

3. Koliko podobnih anonimk je vaši oceni prišlo na odbor tudi o drugih kandidatih?

 

4. Kako bi ocenili svoj nastop, svojo predstavitev na odboru? Katere jezike ste uporabljali oziroma govorili?

 

 

Za ta vprašanja smo se odločili zaradi tega, ker po naših informacijah na zaslišanju Marka Pavlihe pred odborom v Bruslju anonimka zoper njega ni igrala nikakršne vloge. Zaradi tega so njegove trditve, da so "anonimne obtožbe očitno naperjene zoper Republiko Slovenijo in sekundarno zoper mene", po naši oceni zavajajoče.

 

V že omenjeni komunikaciji, ki smo jo imeli s Pavliho v ponedeljek, nam je glede anonimke sporočil edinole to, da "naj se z ozadjem in avtorji ukvarjajo pristojni organi" ter da "obstaja resen sum kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma sramotitve Republike Slovenije". Ta del je precej nerazumljiv, saj ni jasno, kako in na kakšen način naj bi prišlo do sramotitve Republike Slovenije. Saj Pavliha ni najvišji predstavnik države, ki uživa posebno varstvo kazenskega zakonika?

 

 

Imel je slabo predstavitev

 

Kaj se je torej zgodilo v Bruslju, da je Odbor 255 Pavlihi soglasno rekel ne? Po informacijah, s katerimi razpolagamo in ki sta jih potrdila tudi dva naša vira, naj bi odbor, pred katerim se je moral Pavliha kot kandidat za sodnika Splošnega sodišča predstaviti, z vsemi sedmimi glasovi zavrnil njegovo kandidaturo iz povsem vsebinskih, deloma tudi načelnih razlogov. Bistveno naj bi bilo to, da se je Pavliha dejansko slabo predstavil in da njegova nastopa v francoščini in angleščini nista bila prepričljiva. Dodatni minus naj bi mu prineslo dejstvo, da gre v njegovem primeru za bivšega poslanca, ministra in politika. Marko Pavliha je bil namreč v prejšnjem desetletju med drugim tudi minister za promet, podpredsednik državnega zbora in poslanec.

 

 

Sedanjemu slovenskemu sodniku v Luksemburgu Miru Preku se mandat izteče s 1. septembrom letos.

 

 

Če je Sodišče evropskih skupnost še pred desetletjem ali dvema brez posebnih pomislekov v svoje vrste sprejemalo nekdanje politične funkcionarje oziroma vladne ministre ali državne pravobranilce, pa se je ta praksa kasneje temeljito spremenila, zato je ta del življenjepisa Marka Pavlihe v bistvu minus zanj. Po vsem tem je lažje razumeti, kakšen šok je morala biti košarica, ki jo je dobil v Bruslju, za ambicioznega Pavliho. Če se je sočasno dejansko pojavila nekakšna anonimka proti njemu, je bila v trenutku težkega osebnega poraza zanj pravzaprav - rešitev. Kaj pa je lažjega, kot pa razloge za svoj neuspeh naprtiti neki nevidni roki iz ozadja, ki naj bi posegla vmes in onemogočila njegovo izvolitev? Če so "zadaj" Hrvati, je štorija še toliko bolj prepričljiva, saj je znano, da v slovenski javnosti, predvsem pa medijih, protihrvaški resentiment še kako deluje.

 

 

Sodnik z izrazito politično preteklostjo

 

Dobri poznavalci razmer so nam ob tem namignili še nekaj zanimivosti: kot minister za promet je bil Pavliha resda deloholik, a obenem je slovel tudi kot velik "žurer". Ko je nastopil mandata - najprej ministra in potem poslanca -, se je rad udeležaval novinarskih zabav in zlasti novinarke spraševal, ali mislijo, da bi bil dober predsednik države. Pavlihov volilni štab iz Pirana bi znal povedati, da se je raje kot dogodkov svoje takratne stranke LDS udeleževal srečanj, ki jih je v Kopru organiziral Boris Popovič. Nasploh je imel precejšnje težave s svojo volilno bazo v volilnem okraju Piran, svoji lastni občini. Enostavno ni bil prepoznaven kandidat. Leta 2004, na večer razglasitve, ko je LDS sicer izgubila volitve, Pavliha pa dobil mandat, se ni udeležil srečanja z štabom, volivkami in volivci, pač pe je bil v centrali stranke v Ljubljani. Prvi pokazatelj njegove nečimrnosti?

 

 

Tri stranke v treh letih?!

 

Kot politik je marca 2007 skupaj še s tremi strankarskimi tovariši - Tonetom Ropom, Darjo Lavtižar Bebler in Milanom M. Cviklom - izstopil iz potapljajoče se LDS in prestopil v poslansko skupino socialnih demokratov, ki je tako postala največja opozicijska stranka. Leto kasneje, 2008, so socialni demokrati (SD) tudi zmagali na volitvah. Ko je šla Pahorjeva vladavina počasi k vragu, se je Pavliha preselil v krog t.i. resetirancev (poleg njega so bili v skupini še Gregor Virant, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk), ki so pozivali k k predčasnim volitvam. Naslednja stranka, ki se ji je Pavliha priključil, je bila tako Virantova Državljanska lista, kjer je bil izvoljen v svet stranke. Pri Virantovih je potem tudi kandidiral na državnozborskih volitvah, potem pa 16. januarja 2012 izstopil iz stranke, ker ta ni našla primernega položaja zanj. Znano je, da se je videl na mestu ministra za zunanje zadeve. Ker to ni šlo skozi, je izstopil iz politike.

 

Po neuspešni politični kariere je tokrat že drugič poskušal priti na ugledno sodniško mesto. Danes je glede Pavlihove kandidature za sodnika v Luksemburgu uradno znano skoraj vse. Manj je pa znano tisto njegovo ravnanje, ki mu ni v čast. V času kandidature, kjer je užival velike simpatije Pahorjevega svetovalca Ernesta Petriča, se je denimo nenehno ponavljalo in poudarjalo njegovo znanje francoskega jezika, njegov doktorat v tujini. Sočasno se je proti njegovemu protikandidatu odvila močna medijska kampanja zaradi domnevnega nasilja nad sodelavko in partnerico. In če je Prekova kandidatura padla v vodo zaradi morale in etike, je pri Pavlihi sedaj prišlo do svojevrstne reprize, kajti sklicevati se na anonimko, ki ga je kriva za njegovo soglasno zavrnitev pred Odborom 255, je zagotovo nekorektno in nepošteno.

 

 

***

 

Zgodba zase pa je seveda vrh slovenske politike, vključno s predsedniško palačo. Da gospodje niso sposobni doumeti in razumeti, da je Odbor 255 v nekaj zadnjih letih že zavrnil kandidature ljudi, ki so bili nekoč tudi politiki in ministri, se zdi svojevrstna aroganca. Očitno je, da se je Odbor 255 zaradi izkušenj iz preteklost postavil na okope vladavine prava in ne želi politikov na Splošnem sodišču v Luksemburgu. Nobenih. Gre za delitev oblasti in v sodni veji bivši politiki - uspešni ali propadli, saj je vseeno - res nimajo kaj iskati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.642
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.453
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.236
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.121
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.317
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.149
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.944
08/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.100
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.251
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 885