Razkrivamo

Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi

Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na Spodnji Savi, so bili zraven vsi pomembneži na čelu s tedanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Pred medijskimi objektivi, fleši in kamerami so se smehljali in govorili o velikih dosežkih, nikomur pa se niti tedaj niti danes ne sanja, kakšne nepravilnosti in pravno-zakonodajne akrobacije se izvajajo na račun prebivalcev na poplavnem območju. Nihče ne govori, kako se s takšnimi posegi uničuje narava in da so zaradi tega lahko ogroženi ljudje.

12.06.2019 21:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   HE Brežice   Spodnja Sava   hidroelektrarna   narava   okolje   prostor   energetika

Foto: Posavski obzornik

Sprega med kapitalom in politiko želi prikazati naravovarstvenike kot zaviralce razvoja verige hidroelektrarn na Spodnji Savi. 

 

Miro Cerar je pred dvema letoma, ko je bil predsednik vlade, na otvoritvi HE Brežice med drugim povedal tudi to, da se moramo "skladno z načeli družbene odgovornosti zavzemati, da postane gradnja verige na spodnji Savi zgled trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja". Zavzel se je, da mora država projekt tudi dokončati: "Gradnja lahko daje pogum in optimizem, da imamo v Sloveniji dovolj domačega znanja in sposobnih podjetij, da lahko izpeljemo tudi tako velike projekte." Lepo doneče besede je Cerar dopolnil z opozorom, da se njegova vlada zavzema za zmanjšanje energetske odvisnosti in se hkrati zaveda, da mora izpolnjevati domače in mednarodne okoljske obveznosti skozi učinkovito rabo energije ter energetsko upravljanje. Ni pozabil niti na varnost: agencije so leta 2017 poročale, da se je premier "dotaknil ... tudi okrepitve protipoplavne varnosti v Posavju in ugodnega učinka novozgrajenih vodnih akumulacij za kmetijstvo in podtalnico ter v zadnjem delu govora opozoril tudi, da gre pri projektu spodnjesavskih hidroelektrarn za dobro dolgoročno naložbo".

 

 

Kaj je narobe s hidroelektrarno Brežice?

 

Pri HE Brežice pa je v nasprotju z mnenjem tedanje in zdajšnje politike šlo za nedosledno izpolnjevanje pogojev ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, ki sledijo iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice. Soglasodajalci so dajali soglasja ob gradnji objekta glede na celoten poseg. Uredba definira protipoplavne ukrepe, naravovarstvene ukrepe, a so bila dovoljenja izdana za parcialne posege, zato soglasodajalci niso imeli pravne podlage za pripombe na izvršena dela. Po posameznem gradbenem dovoljenju so bila vsa dela zaključena, celostne obveze investitorja po Uredbeni pa niso bile izpolnjene.

 

Hkrati se INFRA, državna agencija, ki je sofinancirala projekt, dela norca iz naravovarstvenikov, saj trdijo, da so izpolnili zahteve za nadometne habitate za ribe in vodne živali z suhimi habitati navadnih travnikov za ribe. Ni težko trditi, da vsi naravovarstveni ukrepi zagotovo niso izpolnjeni. Končno je tudi Zavod za varstvo narave podal pripombe (sicer brez pravne veljave, saj ukrepi niso bili predmet gradbenega dovoljenja) na tehničnem pregledu. Ne glede na vse javno dostopne podatke o nepravilnostih pri gradnji HE Brežice pa pristojno ministrstvo za okolje in prostor (MOP) še kar naprej zagovarja stališče, da je izvedlo tehnični pregled in da je s HE Brežice vse v najlepšem redu.

 

 

Zakonske obveze za investitorja

 

V uredbi o DPN za HE Brežice v členu 52/2 v tretjem odstavku piše:

 

Pred potopitvijo gramoznice Vrbina se larve (ličnike, op. uredn.) kačjih pastirjev in osebki močvirske sklednice preselijo v NH1 in NH2.

 

Neizvedeno: za NH1 in NH2 pred potopitvijo gramoznice vrbine (najkasneje ob polnitvi bazena) ni bilo izdano mnenje iz 25. odstavka, člena 12 Uredbe, da sta habitata NH1 in/ali N2 izvedena, posledično tudi ni bilo mogoče, da bi investitor izpolnil zaveze iz 52. člena Uredbe (preselitev kačjih pastirjev in močvirske sklednice v NH1 in NH2).

 

V četrtem odstavku istega člena piše:

 

Na začetku fizičnega poseganja v območje gramoznice Vrbina mora biti funkcionalnih 50 % vodnih habitatov. Območje gramoznice Vrbina obsega vodno površino in pas zemljišča širine 40 m ob gramoznici.

 

Vodni habitati – nadomestne gramoznice (NH1, NH2, NH4 in NH5): ali so bile funkcionalne v obsegu 50% pred posegov v območje gramoznice Vrbina? So bila izdana mnenja Zavoda za varstvo narave RS o tem (12/25 člen Uredbe)? Po javno dostopnih podatkih teh odgovorov nima nihče. Neuradno delujeta le dva nadomestna habitata.

 

Člen 53 iste odredbe zahteva:

 

Investitor po izdaji mnenja iz predzadnjega odstavka 12. člena prenese zemljišča na območju nadomestnega habitata NH 3 (nadomestni gozd in travniki) v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zemljišča na območjih nadomestnih habitatov z vodnimi površinami (NH1, NH2, NH4, NH 5 in NH6) pa Agenciji Republike Slovenije za okolje.

 

Ali so bili in kateri (izvedeni) NH preneseni v upravljanje ARSO? Dozdaj ARSO ni odgovoril ne nevladnim organizacijam ne medijem.

 

Naprej, v členu 66/6 nadalje piše:

 

Zagotovi se ustrezna dinamika izvedbe nadomestnih habitatov skladno s tretjo in četrto alinejo drugega odstavka 52. člena te uredbe

 

Glede na navedeno zgoraj (komentar člena 52/2 Uredbe), investitor ni zagotovil ustrezno dinamiko izvedbe nadomestnih habitatov.

 

 

Kaj vse je še narobe, tudi z zakonodajo

 

Vprašanj brez odgovorov na dopise nevladnih okoljevarstvenih organizacij in nenazadnje tudi svetnikov v občinah, ki jih zadeva HE Brežice, je precej, dejstva ostajajo. Državna agencija INFRA ni izpolnila vseh pogojev po izdanem soglasju občine Krško pri obratovanju HE Brežice, ko si je s parcialnimi gradbenimi dovoljenji zagotovila obratovalno dovoljenje HE Brežice. Vodstvo INFRA kot investitor ni izpolnil obveznosti pri protipoplavni varnosti vasi Stari Grad ali Krška vas, čeprav trdijo, da so jih. V resnici jih niso.

 

Slovenska zakonodaja v takih primerih določa, da je Zavod za varstvo narave brez moči, le organ na papirju. So le tisti, ki nadzorujejo izvedbo nadomestne habitate. Čeprav so izdali negativno mnenje – če habitat uničiš, moraš zagotoviti nadomestni habitat za rastline in živali – nimajo pravne moči.

 

Zakaj je to pomembno? V trenutku, ko se je polnil bazen HE Brežice, bi se morale močvirske sklednice (kačji pastirji) preseliti v habitat NH1 in NH2, takrat bi moral biti ta vodni habitat pretežno že narejen, da se bi živali preselile, pa se to ni zgodilo, ker nadomestni habitati niso bili narejeni oziroma so bili neustrezni. V praksi je tako, da nevladne organizacije oziroma naravovarstveniki nimajo kaj, če se ne izvedejo ukrepi in če kot nevladna organizacija zamudijo prvo fazo pri gradnji takih objektov, kot je HE Brežice ali podobni.

 

HE Brežice zdaj obratuje in nihče ne more nič. Zavod za varstvo narave je opozoril investitorja, a ni imel pravne podlage za ugovor na tehničnem pregledu objektu; škoda za naravo se dela naprej. Občina Krško enako nima legitimacije, da pri protipoplavni varnosti vloži ugovor, kar je drugi problem zakonodaje. Zavod za varstvo narave izda mnenje, če ni habitatov, ali v zadostni meri ob začetku obratovanja, nima pa nobene pravne moči, kar je tretji problem te zgodbe. Po uredbi mora izdati mnenje in nadzorovati gradnjo nadomestnih habitatov. V poročilu piše, da so nadzirali, a stanje v naravi tega ne kaže. Kdo je odgovoren?

 

 

Interes javnosti ali interes kapitala

 

Medijska gonja proti naravovarstvenikom je prikazana v luči interesa kapitala, češ da zaradi njih prihaja do večdesetletnih zamud v izgradnji verige spodnjesavskih elektrarn, kar naj bi bilo slabo za razvoj gospodarstva. Zadnji tak primer je gradnja HE Mokrice, kjer so se naravovarstveniki zganili pravočasno in zahtevajo le spoštovanje zakonodaje, kar kapitalu seveda smrdi. A zakaj bi napadali naravovarstvenike pri HE Mokrice, če pa že pri HE Brežice nismo izpolnili vseh pogojev?

 

Kapital trdi, da so finančno prizadeti izdelovalci turbin, generatorjev in druge opreme. Da so na tehtnici delovna mesta. Pravniki vladnih zakonodajnih služb trdijo, da bi se moralo pri ureditvi zaščititi Posavje v kasnejših fazah procesov, ki zadevajo zainteresirane javnosti pri gradnji, predpisovati le spremembe, katerih potrebnost v bolj zgodnjih fazah ni bila vidna, izkazana, ali pa se resna utemeljenost pokaže šele v kasnejši fazi.

 

Ekonomisti trdijo, da zapleti pri gradnji HE na Spodnji Savi pomenijo zaostajanje na razvojnem delu elektroenergetike (in sploh gospodarstva). Da je skratka očitno, da v Sloveniji veliko preveč zapletamo in odločitve odlagamo, kar nas veliko stane in povzroča trajno in znatno zaostajanje v razvoju.

 

Interes javnosti in prebivalcev Slovenije ter drugih živih bitij na teh območjih pa je jasen: Pravna država mora prisluhniti opozorilom vsakega človeka, društva ali civilnodružbene organizacije ... Odločiti mora razumno, strokovno, često kompromisno. Vsi procesi, ki zadevajo več prebivalstva, morajo v samem začetku postati javni in transparentni. Stranski udeleženci in prizadeti morajo dobiti vse možnosti, da izrazijo svoje pomisleke in pravočasno uveljavijo upravičene interese. Sedanja zakonodaja ni takšna, prej nasprotno. Je napisana izrazito v interesu politike in kapitala, ne pa narave in človeka

 

-------------------------

Po zadnjih ocenah bo naložba HE Brežice brez davka dosegla 261 milijonov evrov. Od teh po besedah direktorja HESS Bogdana Barbiča znaša naložba v njen energetski del približno 113 milijonov evrov in po podatkih direktorja podjetja Infra Vojka Sotoška naložba v infrastrukturni del z vodno akumulacijo približno 148 milijonov evrov.

 

--------------------------

HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na Spodnji Savi z nazivno močjo 47,4 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 161 GWh. HE Brežice v slovenski elektroenergetski sistem prispeva dober odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije. HE Brežice nudi tudi možnost izvajanja sistemskih storitev; elektrarno trenutno lokalno upravlja dežurni operater.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
0
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.980
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.113
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.918
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.385
06/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.433
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.257
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 864
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.669
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.460