Fundacija za za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - skrajšano FIHO - je ena od tistih institucij, ki v okviru javnega sektorja vsako leto razdeli milijone evrov davkoplačalskega denarja. Fundacija razdeljuje sredstva na podlagi sprejetega letnega finančnega načrta ter javnega razpisa, ki ga sprejme in objavi Svet fundacije. V skladu s pravili fundacije dve komisiji FIHO (invalidska in humanitarna) ocenita prispele vloge ter pripravita predlog financiranja Svetu fundacije. Ta nato razporedi sredstva oziroma odloči o financiranju organizacij. Vsako od obeh komisij sestavlja 7 predstavnikov Sveta iz vrst posameznih organizacij (humanitarnih in invalidskih). Sredstva se na podlagi pravil delijo v višini 65 % za invalidske ter 35 % za humanitarne organizacije. Na prvi pogled je torej vse lepo in prav. Vendar pa je Fundacija že od svojega nastanka zgrajena na gnilih temeljih, ki korupcijska tveganja samo še povečujejo. In ne samo to! Kot kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili na portalu+, se pristojni v FIHO vztrajno upirajo potrebnim spremembam, čeprav bi jih v skladu z opozorili protikorupcijske komisije (KPK), sodbami več slovenskih sodišč in tudi Računskega sodišča morali že davno izpeljati v praksi.

Prav zato je bila proti FIHO nedavno vložena tudi kazenska ovadba. Prijaviteljica iz invalidske organizacije, ki je s strani FIHO že dolga leta diskriminirana, ocenjuje, da je zadeva kompleksna, morda celo sistemska, saj se dogaja že več kot dobro desetletje. Zato meni, da jo je potrebno dokončno preučiti. Težav znotraj organizacije je namreč toliko, da jih je pravzaprav težko našteti. Da je nekaj narobe celo z imenovanjem direktorja organizacije Vladimirjem Kukavico (mimogrede, preden je lani prišel na vrh FIHO, je dolga leta delal v Mercatorju IP), kaže že sklep Vrhovnega sodišča z dne 20.2.2019, v katerem je to sodišče v upravnem sporu dalo prav Gregorju Isteniču, neizbranemu kandidatu za mesto direktorja FIHO.

Poleg težav z izbiro vodstva se fundacija srečuje še s celo vrsto drugih problemov. Zaradi obsežnosti problematike bomo nekatere manjše samo omenili.

Vodstvo fundacije januarja letos ob 20-letnici FIHO z leve proti desni: Cvetka Perme, Dragi Mumelj, Nika Verovšek, Vladimir Kukavica, Janja Vrečko, Breda Oman. (Foto: Mediaspeed)

Direktor, posamezne invalidske in humanitarne organizacije in Mirjam Kanalec, predsednica Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam, so na primer v sporu glede tega, kako ravnati glede prerazporejanja sredstev namenjenih za osebno asistenco (AO), ki bodo po novem zakonu, ki se je začel uporabljati 1.1.2019, letos prvič izplačevana neposredno iz proračuna. Sredstva, ki jih je FIHO sedaj razdeljeval za AO, je zato potrebno razporediti, toda ne tako, da bi bile iste usluge plačevane dvakrat. In prav to se bo po navedbah naših virov tokrat znova zgodilo. V škodo državnega proračuna in javnih sredstev ter v škodo od korita odrinjenih, diskriminiranih invalidskih organizacij.

Dela sedanje osebne asistence novi zakon ne pokriva (tistim, ki to pomoč potrebujejo v manjši meri, torej manj kot 30 ur tedensko), zato bi bilo po oceni invalidskih in humanitarnih organizacij potrebno izvesti posvete o implikacijah uvajanja Zakona o osebni asistenci, pripravah na nov razpis FIHO in potrebni dokumentaciji ipd. O tem je FIHO obvestilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  

Mirjam Kanalec v svojem pismu z dne 11. novembra 2018 na primer direktorju očita, da se je sicer "končno odzval na brezštevilne pobude za sklic posvetovanja", direktor Vlado Kukavica pa ji odgovarja, da je pismo napisala v ihti, da sama ni pravočasno sklicala seje svoje komisije in pripravila nove predloge in da v letu in pol delovanja ni naredila nič od naštetega.

Mirjam Kanalec je direktorja Fundacije Kukavico opozarjala na problem prerazporejanje sredstev za osebno asistenco, ta pa ji je odgovoril, da v letu in pol ni naredila nič. (Foto: Youtube)

KPK: Močna izpostavljenost korupcijskim tveganjem

Po poročilu KPK iz leta 2011 je FIHO močno izpostavljena korupcijskim tveganjem, zato bi morala zaradi ugotovljenih nepravilnosti v skladu z zakonodajo skupaj s KPK izdelati poseben "načrt integritete", v katerem bi ocenila tveganja, predlagala način za krepitev integritete ter določila ukrepe za "pravočasno odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje tveganj korupcje". Toda FIHO je temu sklepu KPK nasprotoval s trditvijo, da niso državni organ, ampak javni sklad in da torej lahko načrt integritete oblikujejo samostojno. Pri tem naj bi KPK naredila napako, ker je FIHO naložila sodelovalno dolžnost“ O tem je že 26.04.2012 odločalo Upravno sodišče in ugotovilo, da je ugovor FIHO – neutemeljen.

Da FIHO dejansko skorajda praviloma posluje nezakonito, pa kaže tudi poziv na ukrepanje, ki ga je FIHO poslalo Računsko sodišče 7. junija 2018. Računsko sodišče je namreč izreklo mnenje s pridržkom in zapisalo:

- da je bila FIHO pri razdeljevanju sredstev zgolj delno učinkovita (fundacija ni natančno opredelila vseh posameznih elementov in kriterijev za opis programov, vključno "z določitvijo dokazil in podatkov, potrebnih za ocenjevanje",)

- da ni uredila vzdrževanja informacijskega sistema v skladu s predpisi o javnem naročanju in računovodskih storitev v skladu z drugim veljavnim navodilom,

- da ni storila vsega za preprečevanje dvojnega plačila dela članov sveta fundacije in nadzornega odbora,

- da ni sprejela aktov za določanje pristojnosti in načina preverjanja poročil ter

- da ni določila ustrezne sestavo skupin ter določila nadzornih cen.

Ob tem so v FIHO prejšnjemu direktorju Štefanu Kušarju izplačevali tudi previsoke plače – to pa je tudi edino, kar so v vodstvu FIHO nato tudi popravili. Osnovna bruto plača direktorja FIHO sicer znaša 3.960,02 evrov (plača prejšnjih direktorjev je znašala kar 4.283,16 evrov). Funkcionarji fundacije za svoje delo sicer ne prejemajo honorarjev, upravičeni pa so do sejnin in povračila potnih stroškov. Ob tem je v FIHO zaposlenih še pet delavcev.

Štefan Kušar, ki je FIHO vodil v letih 2012-2017, je očitno prejemal previsoko plačo. (Foto: Mediaspeed)

Računsko sodišče je na koncu ocenilo, da "fundacija v odzivnem poročilu ni izkazala zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nepravilnosti". O nepravilnosti pri delovanju organizacije in sporih je bila že večkrat obveščena tudi KPK, ki je že leta 2011 izdala oceno korupcijske izpostavljenosti fundacije FIHO. Nov dopis z opozorili je poslala 22.11.2018.

"Komisija opozarja, da je v zvezi z javnim razpisom za razporeditev sredstev fundacije za leto 2019 prejela več informacij, ki kažejo na sum koruptivnega oziroma neintegritetnega ravnanja odgovornih za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Tako naj letos ne bi bil sklican informativni sestanek, namenjen invalidskim organizacijam, v zvezi z razpisom za razporeditev sredstev, kar bi bilo zagotovo potrebno ravno zaradi uveljavitve novega zakona ... Hkrati pa naj bi se tak informativni sestanek izvedel za interesno povezane invalidske organizacije v Nacionalni svet invalidskih organizacij (NSIOS)", pravi namestnik predsednika KPK Uroš Novak, ki na ta način opozarja predvsem na diskriminacijo dela invalidskih organizacij v okviru FIHO.

Fundacija polemizira s KPK

KPK naj bi dobila tudi obvestila o posredovanju informacij o tem, kako bi lahko posamezniki kljub uveljavitvi novega Zakona o osebni asistenci (OA) še lahko kandidirali in dobili sredstva za AO "v nespremenjenem obsegu, vendar v okviru drugih postavk zakona". KPK je zato pozvala člane sveta FIHO, da pri pripravi predlogov prerazporejanja sredstev ravnajo tako, da se nerazporejena sredstva ne bodo neustrezno razporejala v okviru drugih postavk, da ne bi organizacije, ki razpisa ne bodo izkoristile, morale uporabiti sodno pot pri dokazovanju nezakonitega razdeljevanja sredstev FIHO.

Še več, KPK člane sveta FIHO tudi opozarja, da bi drugačno ravnanje članov sveta predstavljalo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev in da bo KPK, ki skrbno spremlja postopek razdelitve sredstev FIHO za leto 2019 v primeru suma storitve tega kaznivega dejanja posredovala potrebne podatke pristojnim organom v obravnavo. KPK je celo predlagala, da lahko člani sveta FIHO predsednico Mirjam Kanalec, odgovorno za omenjeno prerazporejanje sredstev, tudi razrešili še pred začetkom ocenjevanja in pripravo predlogov za razporeditev sredstev za leto 2019, da ne bi prišlo do kršitve Kodeksa etičnih načel delovanja zaposlenih članov FIHO. S posebnim pismom so nato člani komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam odgovorili na ta poziv KPK.

Zapisali so, da so bili  zelo presenečeni nad vsebino poziva KPK. V njem je namreč po njihovem mnenju zapisanih "vrsta netočnih domnev", ki na bi kazale na nepravilnosti in sum koruptivnega in neintegritetnega delovanja. V nadaljevanju člani komisije izpostavljajo, da so že večkrat (sedemkrat!) predlagali sklic informativnega posveta glede sofinanciranja osebne asistence. To so predlagali tako prejšnjemu v.d. direktorja FIHO Gregorju Kobalu kot sedanjemu direktorju Vladimirju Kukavici. A kljub večkratnim pozivom in zagotovilom direktorja do posveta ni prišlo, pojasnjujejo člani invalidske komisije FIHO.

Uroš Novak, namestnik predsednika KPK: Na področju invalidskih in humanitarnih organizacij potrebujemo novo zakonodajo, katere cilj bi morala biti zakonitost in transparentnost delovanja takšnih fundacij, kakršna je FIHO.

Zavrnili so tudi navedbe KPK, da so člani invalidske komisije potencialnim prijaviteljem in uporabnikom posredovali informacije, ki bi jih lahko napotile na izpolnjevanje vloge za pridobitev sredstev na način, da bi posamezniki kljub upravičenosti do proračunskih sredstev iz naslova osebne asistence kandidirali za sredstva FIHO v nespremenjenem obsegu, vendar v okviru drugih postavk razpisa. To je namreč organom FIHO očitala KPK. Člani komisije so na koncu izrazili presenečenje nad navedbami namestnika predsednika KPK Uroša Novaka, ker temeljijo "na netočnih informacijah, pri čemer je očitno, da niste preverili dejstev, ki jih navajate".

Kdo se spreneveda? Sodišča: FIHO

Ko smo o tem zastavili vprašanje direktorju FIHO Vladimirju Kukavici, nam je odgovoril, da je Fundacija "seznanjena z oceno korupcijske izpostavljenosti, ki jo je naredila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in z njo sodeluje pri izdelavi in izvajanju Načrta integritete fundacije FIHO. V ta namen je bila ustanovljena tudi delovna komisija za izdelavo in izvajanje Načrta integritete fundacije FIHO, katere članica je tudi predstavnica KPK".

Za razumevanje celotnega spopada, ki poteka za kulisami FIHO za ogromna sredstva v višini okoli 20 milijonov evrov, pa je potrebno poznati še dokument z naslovom Ocena korupcijske izpostavljenosti fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO, ki ga je KPK sprejela že leta 2011. Ocena je dostopna tudi na spletu (vir).

Dokument lepo razkriva, kaj vse je v delovanju FIHO narobe – in kaj narobe ostaja nespremenjeno že skoraj desetletje. Osnovna težava je že igralniški Zakon o preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS), na podlagi katerega je bila FIHO ustanovljena in ima v zakonodajnem postopku že štiri novele. Ker se ta zakon v delu sklicuje na Zakon o ustanovah, to še dodatno onemogoča upravičencem, da lahko razumejo svoj pravni položaj. Nato se KPK sklicuje na več kot deset različnih sodb, iz katerih je razvidno, da FIHO sredstva razporeja netransparentno, brez ustreznih obrazložitev, brez možnosti zaslišanja strank v postopku in izrekanja pomislekov glede dodelitve sredstev in podobno.

Po oceni sodišč se nepravilno porabljajo tudi velika sredstva (okoli pol milijona evrov letno) za samo organizacijo FIHO, čeprav bi morala biti ta sredstva uporabljena predvsem za invalide in druge pomoči potrebne posameznike. KPK opozarja tudi na primer diskriminacije dela invalidskih in humanitarnih organizacij. Invalidske organizacije namreč delujejo tudi v okviru Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Člani te ga sveta imajo predstavnike tudi v svetu FIHO, kar seveda vpliva na dodeljevanje sredstev. Člani posameznih organizacij sicer ne glasujejo, ko gre za odločanje o programih in finančnih zahtevkih njihovih lastnih organizacij, vendar odločajo v drugih primerih, zato imajo večji vpliv in možnost, da njihove organizacije (po sistemu quid pro quo, ti meni – jaz tebi) dobijo denar kot tiste organizacije, ki niso članice NSIOS. Takšnih organizacij je najmanj štiri in na to je že leta 2011 opozarjala Komisija za preprečevanje korupcije. To so:

1. YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa,

2. Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije,

3. INVALID – Zveza društev gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo in

4. Sklad Sava – Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami.

NSIOS namreč tudi v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah (ZinvO) nima pristojnosti "nacionalnega sveta", ki bi jim omogočil usklajevanje interesov vseh invalidov v Sloveniji. NSIOS je bil 1. maja 2010 že celo izbrisan iz poslovnega registra Slovenije. Razlogi so razvidni iz sodbe Upravnega sodišča iz leta 2008, kjer je zapisano, da "NSIOS ni invalidska organizacija v smislu določb II in IV. Poglavja Zakona o invalidskih organizacijah" (!!) in da takšna organiziranost" ne more pridobiti status invalidske organizacije, za katera veljajo predpisi, ki veljajo za druga društva“.

Pokojni Boris Šuštaršič je bil desetletja nedotakljivi predsednik invalidskih organizacij. Pravijo, da se brez njega ni zgodilo praktično nič, saj je bil v odličnih odnosih s starimi kadri, ki vlečejo niti iz ozadja.

Kljub temu pa NSIOS še naprej izdaja račune in potrdila, vsi državni organi pa to mirno tolerirajo. Organizacija ima prevladujoč vpliv tudi na razdeljevanje sredstev. Tudi po izbrisu NSIOS deluje tako, da se sklicuje na vlogo "nacionanega sveta" in se pri tem opira na pogodbo med invalidskimi organizacijami iz leta 2003 o medsebojni povezanosti v okviru NSIOS. Pri tam pa najmanj štiri organizacije tej NSIOZ že nekaj let odrekajo pravico, da nastopa v njihovem imenu. V NSIOS je res večina invalidskih organizacij, vendar večina še ne pomeni vseh, opozarja KPK.

Zato so organizacije izven NSIOS dejansko diskriminirane, saj jih NSIOS celo javno obravnava na diskriminatoren in ponižujoč način, češ da gre za neko marginalno skupino 30-40 invalidov in jim tako odreka z ustavo, konvencijskimi določbami in zakoni zajamčene pravice do enakopravnosti in dostojne obravnave, opozarja v poročilu KPK.

Diskriminacija je očitna

Slovenska ustava namreč določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen). Ustavno nedopustna zato ni le neposredna, temveč tudi posredna diskriminacija. Ta se zgodi, če so posameznikom ali družbenim skupinam formalno sicer zagotovljene enake pravice oziroma enak obseg pravic, vendar so pri tem posamezniki v manj ugodnem dejanskem položaju. Pri tem je še posebej problematično, da gre v primeru manjšine invalidov, ki jih NSIOS marginalizira, za štiri invalidske organizacije in predvsem za njihove člane — invalide, opozarja KPK. Kajti za kršitev ustavnih določb o enakopravnosti oziroma prepovedi diskriminacije zadošča že to, da je en sam človek postavljen v situacijo, da ga večina javno obravnava kot marginalno'osebnost, ga s tem žali in ovira pri uresničevanju njegovih ustavno zajamčenih pravic.

S tem, ko večina invalidskih organizacij na diskriminatoren način ravna do manjšine in njihovih članov — invalidov, NSIOS in pristojni državni organi, ki mu takšno ravnanje že leta dopuščajo, očitno ravnajo v nasprotju z ustavnim varstvom šibkejših pred samovoljo večine, je kritično poročilo KPK. K temu pa je potrebno dodati še dejstvo, da so nekateri člani sveta fundacije celo v navskrižju interesov zaradi funkcij v drugih, podobnih organizacijah in organih. Ker pa  FIHO razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi za financiranje pomoči invalidom, kršitev enakopravnosti manjšine vedno predstavlja tudi izrazito tveganje za neupravičeno privilegiran položaj in koristi večine, kar so sicer zakonski znaki korupcije. Vse to pa lahko ustvari razmere, v katerih lahko pri odločanju o dodelitvi milijonov evrov pomoči zasebni interes vpliva ali vsaj ustvarja videz, da dejansko vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Korupcijska tveganja so torej pri delovanju FIHO velika, vendar je zanimivo tudi to, da se vodstvo in organi FIHO še vedno vztrajajo v takšnem položaju. 

Zaposleni in funkcionarji te fundacije namreč kljub ugotovitvam in opozorilom pristojnih državnih organov ponavljajo kršitve dolžnega ravnanja in vztrajajo v okoliščinah, v katerih je visoka izpostavljenost tveganjem korupcije, kar hkrati predstavlja visoko tveganje izgube integritete, zaupanja in ugleda zavezanca za načrt integritete v javnosti, je zapisala KPK

To kažejo tudi nekateri konkretni primeri. Že v obdobju  med leti 2003 in 2009 je bilo na primer ugotovljeno, da so bila javna finančna sredstva v višini 531.036,90 evrov uporabljena za nakup opreme avdio-video studia in digitalne TV porabljena brez upoštevanja postopkov za javno naročanje. Čeprav je FIHO oseba javnega prava, ki letno razpolaga z okoli 20 milijoni javnega denarja, je njena odgovornost pri upravljanju z denarnimi sredstvi, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in notranjem nadzoru javnih financ povsem izven Zakona o javnih financah.

Področje iger na srečo, športne loterije ter financiranja humanitarnih in invalidskih organizacij veljajo za fevd socialnih demokratov, ki imajo kadrovski nadzor nad večino funkcionarjev, prek oglaševanja pa skrbijo tudi za to, da se v medijih ne pojavljajo kritični prispevki na to temo. Na sliki Dejan Židan, predsednik SD, bivši minister za zdravje Samo Fakin, ter Vladimir Kukavica, direktor FIHO, na 20-letnici te Fundacije. (Foto: Mediaspeed)

Po drugi strani pa očitno ni trdne zakonske podlage za vzpostavitev takšnega kontrolnega okolja za upravljanje s finančnimi tveganji, vodenjem registra teh tveganj in izvajanjem učinkovitega nadzora nad porabo javnega denarja, kot določa Zakon o javnih financah. Zakonodaja, ki ureja delovanje FIHO, namreč določa le, da mora FIHO voditi poslovne knjige ter izdelati letno poročilo v skladu s predpisi, ki določajo njihovo vodenje kot tudi izdelavo računovodskih poročil za zavode. Ugotovitve o nadzoru pa kažejo, da je sistem nadzora FIHO nad porabo namensko dodeljenih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam neučinkovit, ker je njegova ureditev v pravilniku o nadzoru prepuščena samovolji posameznih predstavnikov v organih FIHO in izbranih invalidskih organizacijah.

Vsako leto je poseben problem tudi nekakšen računalniški program, ki na podlagi "koeficientov" izračunava, koliko denarja naj bi dobila posamezna organizacija. Program so naredili leta 2013, njegovo delovanje, določanje koeficientov in podobno pa je po pripovedovanju tistih, ki so spremljali njegovo uporabo, povsem netransparentno.  Nekatere invalidske organizacije so imele velike težave, da so sploh prišle do podatkov. Ob tem lahko "koeficiente" v komisijah tudi preprosto spreminjajo in tako zmeraj dobijo matematično točen rezultat, ki ga pač želijo.

Imajo prav, vendar ne morejo nič

Vse torej kaže, da je razdeljevanje denarja humanitarnim in invalidnim organizacijam v Sloveniji precej – invalidno. Kot poudarja Elena Pečarič, predsednica YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, je zaradi takšnega ravnanja državnih organov ogorčena. "Samo mi imamo sedem odločb Upravnega sodišča v našo korist. Ampak tudi na pravno-formalni ravni naša država nima mehanizma, da bi te sodbe uresničila. Upravno sodišče sprejme sklep, razveljavi neko odločitev, na FIHO nato sprejmejo novo in tako se zadeva konča. In to je zaprt krog, v katerem se vrtimo. Da ne govorimo o tem, da nas vse to tudi nekaj stane, iz lastnih žepov", pojasnjuje Elena Pečarič.

"NSIOS pravno ne obstaja že kar več kot pet let. Ampak oni vseeno izdajajo račune na NSIOS. Ko gredo na Sočo in najamejo dvorano, da imajo tam svojo seanso, dajo na račun žig NSIOS. In jaz se sprašujem, kako je to mogoče, da se to še kar naprej tolerira kot neproblematično", še opozarja Elena Pečarič.

Elena Pečarič: Invalidske organizacije, ki nismo članice NSIOS, smo očitno diskriminirane, pri čemer NSIOS pravno formalno že več kot pet let ne obstaja, pa še kar izdaja račune. Kako je mogoče, da se to tolerira? (Foto: YHD)

Letos pa bo postal problem še bolj pereč, saj bo zaradi novega zakona o AO skoraj zagotovo prihajalo še do dodatnega, nenamenskega odtekanja sredstev za fizično pomoč distrofikom in podobne programe AO preko FIHO, ocenjujejo tudi drugi naši viri. Obstaja namreč najmanj šest programov FIHO s podobnimi imeni, ki bodo oskrbovancem, povezanim z odločevalci v tej fundaciji– dejansko nezakonito prinesli kakšnih 200.000 evrov. Pri tem morajo uporabniki državne AO podati svojo davčno številko, tistim, ki prejemajo pomoč prek FIHO, pa ne, tako da se sploh ne ve, kam in ali sploh – denar odteka.

"Problem je tudi ta njihov računalniški program, ta aplikacija, ki je bila od leta 2013 narejena tako, da ne glede na to, kakšne podatke daš notri, imajo te zgodovinske invalidske organizacije vedno veliko prednost pred drugimi invalidskimi organizacijami, ne glede na sedanje stanje. Zato imajo te druge organizacije že štartu prednost pred tistimi, ki niso članice NSIOS. In to se dogaja skozi ta program. Potem so naredili še eno aplikacijo, kjer imajo znova neke koeficiente, ki jih obrnejo tako, da dobijo ven neke številke. Ampak to je narejeno tako, da ta program eni organizaciji dodeli milijon evrov, drugi, s podobnimi programi in številom članov, pa 80.000 evrov. Koeficiente pa lahko prilagajajo tako, da vedno dobijo ven tisto, kar potrebujejo. To je res nenavadno," pravi gospa Pečarič.

***

Nujno bi bilo zato potrebno spremeniti slabo zakonsko podlago, spremeniti organizacijo institucije in njeno delovanje ter izboljšati nadzor nad porabo javnega denarja. Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki ureja delovanje fundacije, je preprosto preohlapen. Cilj nove zakonodaje bi morala biti zakonitost in transparentnost delovanja FIHO, vendar tako, da ne bi prišlo do podržavljanja FIHO. Naši sogovorniki so prepričani, da je hkrati potrebno preprečiti sedanji nezakonit položaj, kjer večina invalidskih organizacij, združenih v NSIOS, uživa privilegiran položaj pri razdeljevanju javnega denarja in pri tem diskriminira manjšino invalidskih organizacij. Kot je razvidno tudi iz kazenske ovadbe, s katero se sedaj ukvarja policija, so sklepi Fundacije, s katerimi zavrača dodeljevanje sredstev, redno neobrazloženi in nepojasnjeni, FIHO pa sploh ne pojasnjuje, kako je dodeljeno višino sredstev odmeril oz. izračunal. To je dokaz popolne arbitrarnosti in samovoljnega ravnanja z državnimi sredstvi.

Povedano preprosto: FIHO ravna z državnim denarjem kot svinja z mehom.

______________________

Prispevek je nastal tudi s pomočjo zasebnih donatorskih sredstev, ki jih portal+ porablja za projekte preiskovalnega novinarstva, katerih cilj je razkrivanje korupcije, političnih škandalov, nepravilnosti pri razpolaganju z javnimi sredstvi in drugih anomalij v državi in družbi.

PREJELI SMO, 5. julij 2019

Odgovor in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek o domnevnih nepravilnostih v FIHO - Fundaciji za financianje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji "Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!", objavljen 13.6.2019, ob 19.00 na Portalu PLUS

Glavnina očitkov v prispevku je zapisana v breme vodstva in zaposlenih, pri čemer pa je bistveno poudariti, da FIHO upravlja svet fundacije, ki ga imenuje Državni zbor. Svet fundacije sprejema splošne akte fundacije, določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene in tudi sicer upravlja s premoženjem fundacije - odloča o razdeljevanju sredstev. Ne direktor ne zaposleni nimajo na tem področju nobenih pristojnosti, zato jim ni moč pripisovati odgovornosti za kršitve v smislu netransparentnega, diskriminatornega in arbitrarnega razporejanja sredstev in vztrajanja pri spornih praksah.

KPK ne v poročilu iz leta 2011 ne v dopisu z dne 22.11.2018 ni zapisal, da vodstvo in zaposleni razporejajo sredstva netransparentno, diskriminatorno in arbitrarno. Nasprotno. V svojem letnem poročilu za leto 2018 je KPK na strani 74 zapisal: "Po menjavi vodstva FIHO v letu 2018 se je slednje strinjalo s prenovo in posodobitvijo načrta integritete FIHO, z namenom vzpostaviti ažurno bazo tveganj za korupcijo in kršitev integritete (tako sistemskih kot operativnih) pri ustroju in delovanju FIHO ter ukrepov za zamejitev tveganj." Navedeno izkazuje prizadevanje vodstva za odpravo v preteklosti zaznanih pomanjljivosti, na katere vodstvo lahko vpliva.

Z imenovanjem aktualnega direktorja FIHO ni nič narobe. Celoten sodni postopek se je nanašal na vprašanje obstoja pravnega varstva za neizbranega kandidata in stvarne pristojnosti sodišča. 

Direktor tudi ni v sporu s predsednico Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam, Mirjam Kanalec, prav tako ne s posameznimi invalidskimi organizacijami glede vprašanja prerazporejanja sredstev namenjenih za osebno asistenco niti glede katerega drugega vprašanja. Direktor po vprašanjih razporejanja sredstev FIHO ni bil v stiku z nobeno invalidsko ali humanitarno organizacijo. Komisija se bo samostojno odločila o tem, kako bo Zakon o osebni asistenci upoštevan pri pripravi predlogov za razporeditev sredstev. Direktor pa se je v okviru svojih nalog in pristojnosti z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi s sredstvi za osebno asistenco dogovoril le za način izvajanja nadzora s ciljem preprečevanja dvojnega financiranja istega programa.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojno za izvajanje Zakona o osebni asistenci, oziroma njegov Direktorat za invalide, nikoli ni FIHO obvestilo o potrebi po izvedbi posveta o implementaciji zakona, je pa v aprilu 2018 FIHO poslalo dopis št. 141-5/2018/1 - Pobuda za razporeditev sredstev FIHO iz naslova osebne asistence od 1. januarja 2019 naprej, v katerem je predlagalo FIHO, da v nadaljnjih letih sredstva, ki so bila namenjena za osebno asistenco razporedi na druge, primerljive, spremljevalne oziroma podporne programe za invalidske organizacije/društva. Na odločitev Komisije o tem, kako bo implementirala Zakon o osebni asistenci z vidika razporejanja sredstev, se še čaka. Ko bo sprejeta, bodo smiselni tudi informativni sestanki. Do sedaj ni bil izveden noben tak sestanek, saj na njem uporabnikom ne bi mogli podati nobenih konkretnih informacij. 

Revizija poslovanja FIHO s strani Računskega sodišča, ki je navajana v prispevku, je bila opravljena za leti 2014 in 2015. Ugotovljene so bile določene nepravilnosti tako pri poslovanju fundacije, za katerega je odgovoren direktor kot tudi pri sprejemu aktov in razporejanju sredstev iz pristojnosti sveta fundacije. Odpravljene so vse ugotovljene pomanjkljivosti razen nekaterih tistih, ki se nanašajo na spremembe aktov fundacije, katerih sprejem terja dvotretjinsko večino v svetu fundacije. Razlog je nasprotovanje nekaterih članov sveta fundacije iz vrst invalidskih organizacij, kar je člane sveta fundacije iz vrst humanitarnih organizacij 10.6.2019 spodbodlo k naslovitvi posebnega memoranduma na Vlado RS, v katerem predlagajo delitev FIHO na dva dela; na Fundacijo za financiranje invalidskih organizacij in na Fundacijo za financiranje humanitarnih organizacij. 

FIHO najmanj v zadnjem letu ni polemizirala z nobenim državnim organom. Stališča, ki jih v javnosti izrekajo posamezni člani sveta fundacije, člani drugih njenih organov ali posamezni zaposleni, niso izjave oziroma stališča FIHO. FIHO v javnosti predstavlja in zastopa direktor, ki vse od svojega nastopa mandata tudi glasno in javno opozarja na še vedno neimplementirana priporočila Računskega sodišča in tudi na nujnost sprejetja novega pravnega okvira fundacije. 

FIHO sme v skladu s splošnimi akti za svoje delovanje porabiti največ 3 % sredstev iz finančnega načrta fundacije. Ne drži, da bi sodišča ocenila, da se za samo organizacijo FIHO nepravilno porabljajo sredstva, ki bi morala biti uporabljena predvsem za invalide in druge pomoči potrebne posameznike. 

Nakup opreme avdio-video studia in digitalne TV v obdobju med leti 2003 in 2009 brez upoštevanja pravil javnega naročanjav vrednosti 531.036,99 evrov, ni posel, ki bi ga sklenil FIHO. 

FIHO - Fundacija za financianje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS,

zanjo Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o.