Razkrivamo

Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju

Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Končno objavljamo tudi anonimko, zaradi katere naj bi pogorel Pavliha, predvsem pa smo šli po sledeh, ki peljejo do njenega potencialnega avtorja. Ob tem razkrivamo tudi nenavadno obnašanje Sodnega sveta, ki je predsedniku Pahorju priporočil dva oziroma štiri od desetih predlaganih kandidatov. Naposled pa je tu še neprijetna zadrega, do katere lahko pride po 31. avgustu, če zaradi slovenskih igric in spletkarjenja država na luksemburški tribunal ne bo predlagala dveh novih kandidatov.

14.06.2019 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marko Pavliha   anonimka   Splošno sodišče Evropskih skupnosti   Luksemburg   Sodni svet   Borut Pahor   Miro Prek   Klemen Podobnik   Saša Sever   Ernest Petrič   Bruselj   Odbor 255   LDS   socialni demokrati

Tisto, kar je zagotovo najbolj intrigantno pri anonimki, je seveda njen izvor. Po naših dosedanjih dognanjih gre motive za takšno pismo, ki naslovnike prepričuje, da Pavliha ni primeren kandidat, iskati v domačih, tj. slovenskih logih.

Zadnje dni se sicer precej špekulira tudi o tem, da naj bi Slovenija kljub zavrnitvi pred Odborom 255 kot kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu vseeno predlagala Marka Pavliho. Takšen scenarij je namreč teoretično mogoč, ni pa posebej verjeten, kajti Svet Evropske unije, ki formalno izvoli sodnike, bi težko spregledal mnenje Odbora 255 v primeru, ko je ta zavrnil kandidata (kot se je zgodilo Pavlihi, pred njim pa še nekaterim drugim predlaganim kandidatom). Tisto, kar sledi, je bržkone ponovno glasovanje v državnem zboru, ki je Pavliho za razliko od Mira Preka potrdil kot kandidata za tribunal v Luksemburgu. A ker z letom 2019 Splošno sodišče razširja svoje vrste - vsaka članica bo namesto enega odslej imela dva sodnika, skupaj jih bo torej 56 -, smo se po polomu Pavlihe znašli v situaciji, ko ta trenutek formalno nimamo niti enega kandidata, ki bi 1. septembra letos nasledil dosedanjega sodnika Preka. Sodni svet, ki je skladno z zakonodajo predsedniku republike Borutu Pahorju predlagal kandidate za Splošno sodišče, je sicer obravnaval deset kandidatk in kandidatov, vendar je v predsedniško palačo na koncu poslal dopis, v katerem se je pozitivno izrazil le o štirih - in še to v nekakšnih dveh katagorijah:

 

 

 

 

 

 

Sodni svet je namreč kot najboljša, tj. najbolj primerna kandidata prepoznal ravno Pavliho in dosedanjega sodnika Preka, na drugem mestu pa sta se znašla Klemen Podobnik in Sašo Sever.

 

Takšen je formalni del zgodbe.

 

 

Pavliha kot "koalicijsko usklajeni kandidat"

 

Bolj zanimiv je tisti drugi, zakulisni del. Na portalu+ smo se pogovarjali z viri iz vseh treh vej oblasti, ki so nam vsi po vrsti razkrili eno in isto: da sta bila Pavliha in Prek kot prvouvrščena zagotovo v privilegiranem položaju in da če se ne bi zgodila afera Prek (o čemer smo poročali 11. junija v članku Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno propadel v Bruslju, vir), potem skoraj ni dvoma, da bi državni zbor gladko potrdil oba. Tako pa je zaradi strahovitega medijskega pritiska Prek v parlamentu doživel hladen tuš, medtem ko Pavliha s podporo ni imel nobenih težav. Verjetno tudi zato ne, ker so zanj po naših informacijah intenzivno lobirali nekateri znani pravniki, tako da je na koncu na Šubičevi 4 obveljalo, da gre v primeru Pavlihe za "koalicijsko usklajenega" kandidata. Ob tem je predvsem zanimiv vsebinski del te "usklajenosti", kajti po predstavitvah Pahorjevih predlaganih sodniških kandidatov pred poslanskimi skupinami je več poslancev nekoliko razočarano povedalo, da Pavliha zagotovo ni bil najboljši, da ni bil najbolj prepričljiv, ampak da ga bodo pač podprli, ker gre za koalicijsko usklajenost. Pritoževali so se predvsem nad neprepričljivim mnenjem Sodnega sveta, ki je glede Pavlihe uporabil zgolj izjemno pohvalno besede ...

 

 

 

 

... vendar s pomanjkljivostmi (!). Ali je Marko Pavliha res dolga leta predaval na ljubljanski Pravni fakulteti, bomo preverili, toda tudi če ni, bi šlo lahko zgolj za lapsus linguae. Bolj bode v oči dejstvo, da so se člani Sodnega sveta v bistvu izrekali o svojem nekdanjem kolegu, saj je bil tudi Pavliha nekoč član tega sveta. Podatek, ki ga Sodni svet prav tako ni posredoval predsedniku Pahorju in posledno tudi poslancem, pa je tudi to, da je bil gospod Pavliha v svoji politični karieri podpredsednik ene politične stranke in član najmanj treh. Zakaj so izpustili ravno to dejstvo oziroma okoliščino, če pa nihče izmed preostalih kandidatov ni imel podobnih "referenc", lahko le ugibamo. Prav v tej točki je namreč Sodni svet - naj se sliši še tako paradoksalno - Pavlihi napravil medvedjo uslugo, kajti "spregledal" je preteklo politično angažiranje kandidata za ugledno sodniško službo na sodišču, kjer so na politike alergični. Kot se je izkazalo potem kasneje na zaslišanju v Bruslju, to še kako drži.

 

Zakonodajalci, ki so, kot vemo, na koncu izglasovali, da je Pavliha sodniški kandidat za Splošno sodišče, so vseeno menili, da mnenje Sodnega sveta enostavno ni bilo dovolj korektno in vsebinsko natančno. Ob tem velja omeniti še nek majhen, ampak ne nepomemben detajl: pred predstavitvijo v predsedniški palači je nekatere kandidate za sodnika v Luksemburgu intervjuval Pahorjev svetovalec Ernest Petrič. Zanimivo je, da je bil ravno Marko Pavliha recenzent Patričeve avtobiografskega knjige Spomini in spoznanja. Ob njenem izidu je napisal pravi pravcati slavospev (vir).

 

 

Anonimka iz domačih logov?

 

Zdaj pa se vrnimo k Pavlihi in razlogom, ki naj bi privedli do njegove zavrnitve; gre seveda za razvpito anonimno pismo "Skupine državljanov EU". V pisanju je navedenih nekaj najhujših grehov Marka Pavlihe, vendar bo razočaran, kdor je pričakoval brutalen obračun z njim. V pismu pravzprav ni nič takšnega, kar bi Pavliho posebej obremenjevalo ali bi bilo celo neresnično. Navedene so celo spletne povezave na nekatere vire. Zaradi tega je nenavadno, da se temu pismu, ki je bilo za Odbor 255 nerelevantno, sploh posveča takšna pozornost. Odgovor na to smo, če se spomnite, poskušali argumentirano pojasniti v našem prvem prispevku o primeru Pavliha.

 

Anonimka je (bila) bržkone le sredstvo za odvračanje pozornosti.

 

 

 

 

 

 

Pozorno branje tega anonimnega dopisa nas sicer pripelje do nekaj zanimivih ugotovitev, denimo to, da avtor (avtorji) zelo podrobno poznajo slovenske notranjepolitične razmere, kar pomeni, da gre skoraj zagotovo za slovenskega avtorja (avtorje) in da teorija zarote o hudobnih Hrvatih odpade kot malo verjetna. Kar se priloženih citatov oziroma spletnih povezav tiče, gre za kredibilne medije, ki niso z ničemer manipulirali. Dr. Pavliha je v preteklosti res govoril zanimive stvari. Verjetno danes marsikaj obžaluje.

 

Tisto, kar je zagotovo najbolj intrigantno pri anonimki, je seveda njen izvor. Po naših dosedanjih dognanjih gre motive za takšno pismo, ki naslovnike prepričuje, da Pavliha ni primeren kandidat, iskati bodisi v akademskih krogih doma bodisi med tistimi bivšimi kolegi in strankarskimi tovariši, s katerim si je Pavliha v zadnjih letih prišel navzkriž. Med potencialnimi osumljenci bi lahko bili tudi njegovi nekdanji sodelavci in kolegi, pri čemer ni izključena niti nekdanja strankarska bližina. Znano je, da se je Marko Pavliha z menjavami strank (LDS, socialni demokrati, Virantova lista) zelo zameril nekaterim vplivnim funkcionarjem, tudi tistim iz Obale. Še kak bivši minister bi se znašel med njimi, ki Pavlihe ne mara.

 

Zaradi vseh teh dejstev, ki predvsem in povsem relativizirajo nekakšno tezo o "sramotenju Republike Slovenije", bi kazalo ves proces iskanja (novih?) kandidatov za sodniški mesti na bulvarju Konrada Adenauerja najprej pomiriti oziroma - kot bo kdo morda pravilno razumel - resetirati. To, kar smo gledali zadnja dva tedna, je namreč prej kot resnemu postopku imenovanja nekega sodnika podobno Shakespearjevi komediji Mnogo hrupa za nič ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
10
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,164
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,429
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,287
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,584
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,262
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,042
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,155
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,122
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 892
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,076