Komentar

Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo

Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju.

15.06.2019 23:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   Moskva   Kandinski   glasba   barve   Arnold Schönberg   Anton Ažbe

Foto: guggenheim.org

Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet.

Pred dvema letoma sem na portalu+ zapisal v kontekstu komentarja o umetni inteligenci, da ne morem na noben način pristati na združevalno besedo transhumanizem, kvečjemu na besedno zaporedje anarho-trans-humanizem, oziroma da je pred menoj beseda, ki je sploh še ne poznam! V teh dveh letih se nam je natančno izostrila slika retrogardistično kapitalistične idologije; sploh z nastopom ameriške diktature digitalnih totalitaristov. Od takrat pa vse do današnjega dne iščem to neznano besedo, ki naj bi mi končno, finalistično prepletla Noordung mit s procesom združevanja znanosti in umetnosti. Ta beseda ne sme biti na noben način v nasprotju z obrazom človeškega duha, istočasno pa si želim, da je skladna z izvorno idejo kozmistične filozofije Fjodorova.

 

Če sta umetnost in znanost, naivno povedano, dve očesi istega obraza, kot piše na grafitu na Metelkovi, potem je slika Vasilija Vasiljeviča Kandinskega Kompozicija 8 eden od mogožnih obrazov kozmističnega duha. Mogoče pa bom ravno skozi sliko Kompozicija 8 v naslednjih mesecih zgostil ves moj pojmovni aparat v eno samo besedo! To se mi je že štirikrat zgodilo v preteklih desetletjih. Zakaj se mi ne bi še petič? Prvič pri mojih sedemnajstih letih prek slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega V modro, ki je postala desetletje kasneje osrednja ikona Krst pod Triglavom. Ravno sekvenca V modro me je akcelerirala (pospešila) v postgravitacijsko umetnost. Druga akceleracija se mi je zgodila leta 1989 s smrtjo igralke Deane Demšar v predstavi Krst pod Triglavom, tretja z briljantno Dunjo Zupančič leta 1995, četrta pa z nastopom sijajnega Mihe Turšiča leta 2005. Tako je, pred nami je že leto 2025.

 

 

***

 

Pred dvema urama sem pristal v Moskvi na letališču Šeremetjevo. Že vem kaj si bom v naslednjih dneh poleg obveznosti, ki jih imam v Zvezdnem mestu in Malem Jaroslavcu, ogledal v Moskvi. Predvsem si bom šel stotič ogledaT stalno razstavo v novi Tretjakovski galeriji s posebnim pogledom na delo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega (1866-1944). Povod in vzrok istočasno: v Moskvo sem priletel prek Beograda, kjer sem predaval na konferenci z naslovom Creative Blackslash v Kulturnem centru Beograd (v organziaciji Turčije in Evropske unije). V trenutku, ko sem vstopil v mojo beograjsko hotelsko sobo, sem se na glas zasmejal. Na zidu je visela kopija slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega z naslovom Kompozicija 8. Takoj sem vedel, da jo bom komentiral. Seveda ne kopije, te so na svetu samo zato, da nas opozorjajo, da nekje obstajajo shranjeni originali. Komentiral bom original slike - Komopozicija 8 iz leta 1923, ki se po svojem pomenu približuje Supremusu 56, Črnemu kvadratu, V modro in Informatrixu. Vsekakor je to slika, ki je največkrat reproducirana abstraktna umetnina v XX. stoletju. Danes je slika v lasti muzeja Guggenheim v New Yorku.

 

Moja majhna skrivnost: ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju. S sliko V modro sem na ontološki način povezan, Komopozicija 8 pa je v mojem življenu od nekdaj vademekumsko prisotna.

 

Obe sliki povezuje astralni krog Kandinskega. Bralec, lepo te prosim, da ne povezuješ besede astralno z astrologijo, temveč z astronomijo. Astro - zvezda - sonce. Upam, da nisem koga s to pripombo prizadel. Toda to dejstvo je zelo pomembno. Na noben način si ne želim nobenega povezovanja z ezoteričnimi asocijacijami. Postgravitacijska umetnost gradi svojo dramo kozmosa z najčistejšo svetlobo razsvetljenstva. Gradi jo z barvami:

 

Barve so vedno v ospredju človeške drame. Svetloba oziroma barvni spekter so temeljna substanca organiziranja kozmične prisotnosti. S eksplozijo sončne svetlobe, s fotoni organiziramo barve in dogodke. To je odnos čistih oblik, ki s svojimi sklopi proizvajajo občutenje univerzalnih in kompleksnih struktur. V umetnini so nameščena popolnoma nova periodična stanja "kozmičnega prostorskega zgočanja in širjenja, približevanja in/ali oddaljevanja. Obrnjena perspektiva določa elektroorganizme svetlobe, zvočnost in toploto". V umetnino vstopamo iz vizualnega v avdio prostor in iz avdio prostora v vizualno vesolje. Umetnina zajema podatke iz organiziranega spomina, ki nam omogoča mišljenje v astronomskem prostoru. Omogoča nam astronomsko branje. Sproža prehajanje barve v zvezdni jezik! S sliko soobčutimo kozmično rasežnost posamične individualnosti. Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak posamičen človek ima svojo svetlobo, svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo.

 

Beseda tedna: sinestezija. Soobčutje, doživljanje predstav kakega čutnega območja z zaznavami drugih čutnih območij.

 

Beseda sinestezija ne more bolj opisati tistega, kar gledamo pri vizualizaciji Kandinskega. To je notranji svet geometričnih pokrajin, geometričnih oblik, krogov in trikotnikov, okrog katerih se oblikujejo bravni siji, geometrični siji, ki nam dokazujejo, da materija sije sredi univerzuma. V prvem koraku je svetloba sama postgravitacijska sila slike Kompozicija 8. Ta odraža tudi suprematistične in celo konstruktivistične vplive. Če sprožite iz dvodimezionalnosti trodimenzionalen pogled, lahko vidite teraformativno arhitekturo, lahko pa tudi vesoljsko arhitekturo.

 

Za vizualizacijo Vasilja Vasiljeviča Kandinskega je pomembna atonalna glasba Arnolda Schönberga, ki je s svojo glasbo dokončno razstavil harmoničnost. Leta 1911 ga je Kandinski poslušal v Münchnu, kar je bilo tako intenzivno, da je Kandinskega spodbudilo k teoretičnemu premisleku o povezavovanju različnih zvrsti v združeno umetnino. Kadinski se je začel posvečati barvi kot emancipatorni sili, povezani z zvokom. Posamična barva je tako postala predmet opazovanja in obravnavanja. Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet. Kandinski uglašuje barvne odnose, harmonizira jih. Na drugem mestu pa jih nesramno preskakuje. Iz geometrične oblike v drugo geometrično obliko. Geometrizira jih, abstrakcionira jih. Usklajevanje barvnih elementov je ena od osrednjih nalog njegovega umetniškega genija. Umetnost pripada duhovnemu življenju. Umetnost je posebne vrste gibanje, ki se dinamizira predvsem iz lastnih metafizičnih izkušenj, polni se z mislimi in lastnimi nameni. Vzporedno pa je vspostavil jezik barve, podobno kot Goethe. Kandinski spodbuja združitev vseh zvrsti umetnosti v čezumetnost. Vse to je sprožila tudi šola Bauhaus, kjer je predaval. Ne morem, če se že nahajam v Moskvi, da ne poudarim pomembnega dejstva, da je bil pedagog Vasilija Vasiljeviča Kandinskega in Kuzme Petrova Vodkina naš slikar Anton Ažbe

 

Prepričan sem, da je ravno sinestetična sila tista, ki mi bo izoblikovala združevalno besedo, ki mi v tem trenutku pomeni največ. Iščem jo v prostorih, ki gradijo čezčloveka. To je tam, kjer sploh ni več besede človeka, tam, kjer je seštevek več kot človek (more than human), več kot barva (more than colour). Toda dejstvo je, da nič ne more biti večje od svetlobe. Na tem mestu bi mi katoliški metafiziki zdušno potrdili, da imam prav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
6
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,134
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,902
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,142
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,161
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,318
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,909
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,223
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,059
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,934