Komentar

Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo

Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju.

15.06.2019 23:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   Moskva   Kandinski   glasba   barve   Arnold Schönberg   Anton Ažbe

Foto: guggenheim.org

Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet.

Pred dvema letoma sem na portalu+ zapisal v kontekstu komentarja o umetni inteligenci, da ne morem na noben način pristati na združevalno besedo transhumanizem, kvečjemu na besedno zaporedje anarho-trans-humanizem, oziroma da je pred menoj beseda, ki je sploh še ne poznam! V teh dveh letih se nam je natančno izostrila slika retrogardistično kapitalistične idologije; sploh z nastopom ameriške diktature digitalnih totalitaristov. Od takrat pa vse do današnjega dne iščem to neznano besedo, ki naj bi mi končno, finalistično prepletla Noordung mit s procesom združevanja znanosti in umetnosti. Ta beseda ne sme biti na noben način v nasprotju z obrazom človeškega duha, istočasno pa si želim, da je skladna z izvorno idejo kozmistične filozofije Fjodorova.

 

Če sta umetnost in znanost, naivno povedano, dve očesi istega obraza, kot piše na grafitu na Metelkovi, potem je slika Vasilija Vasiljeviča Kandinskega Kompozicija 8 eden od mogožnih obrazov kozmističnega duha. Mogoče pa bom ravno skozi sliko Kompozicija 8 v naslednjih mesecih zgostil ves moj pojmovni aparat v eno samo besedo! To se mi je že štirikrat zgodilo v preteklih desetletjih. Zakaj se mi ne bi še petič? Prvič pri mojih sedemnajstih letih prek slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega V modro, ki je postala desetletje kasneje osrednja ikona Krst pod Triglavom. Ravno sekvenca V modro me je akcelerirala (pospešila) v postgravitacijsko umetnost. Druga akceleracija se mi je zgodila leta 1989 s smrtjo igralke Deane Demšar v predstavi Krst pod Triglavom, tretja z briljantno Dunjo Zupančič leta 1995, četrta pa z nastopom sijajnega Mihe Turšiča leta 2005. Tako je, pred nami je že leto 2025.

 

 

***

 

Pred dvema urama sem pristal v Moskvi na letališču Šeremetjevo. Že vem kaj si bom v naslednjih dneh poleg obveznosti, ki jih imam v Zvezdnem mestu in Malem Jaroslavcu, ogledal v Moskvi. Predvsem si bom šel stotič ogledaT stalno razstavo v novi Tretjakovski galeriji s posebnim pogledom na delo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega (1866-1944). Povod in vzrok istočasno: v Moskvo sem priletel prek Beograda, kjer sem predaval na konferenci z naslovom Creative Blackslash v Kulturnem centru Beograd (v organziaciji Turčije in Evropske unije). V trenutku, ko sem vstopil v mojo beograjsko hotelsko sobo, sem se na glas zasmejal. Na zidu je visela kopija slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega z naslovom Kompozicija 8. Takoj sem vedel, da jo bom komentiral. Seveda ne kopije, te so na svetu samo zato, da nas opozorjajo, da nekje obstajajo shranjeni originali. Komentiral bom original slike - Komopozicija 8 iz leta 1923, ki se po svojem pomenu približuje Supremusu 56, Črnemu kvadratu, V modro in Informatrixu. Vsekakor je to slika, ki je največkrat reproducirana abstraktna umetnina v XX. stoletju. Danes je slika v lasti muzeja Guggenheim v New Yorku.

 

Moja majhna skrivnost: ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju. S sliko V modro sem na ontološki način povezan, Komopozicija 8 pa je v mojem življenu od nekdaj vademekumsko prisotna.

 

Obe sliki povezuje astralni krog Kandinskega. Bralec, lepo te prosim, da ne povezuješ besede astralno z astrologijo, temveč z astronomijo. Astro - zvezda - sonce. Upam, da nisem koga s to pripombo prizadel. Toda to dejstvo je zelo pomembno. Na noben način si ne želim nobenega povezovanja z ezoteričnimi asocijacijami. Postgravitacijska umetnost gradi svojo dramo kozmosa z najčistejšo svetlobo razsvetljenstva. Gradi jo z barvami:

 

Barve so vedno v ospredju človeške drame. Svetloba oziroma barvni spekter so temeljna substanca organiziranja kozmične prisotnosti. S eksplozijo sončne svetlobe, s fotoni organiziramo barve in dogodke. To je odnos čistih oblik, ki s svojimi sklopi proizvajajo občutenje univerzalnih in kompleksnih struktur. V umetnini so nameščena popolnoma nova periodična stanja "kozmičnega prostorskega zgočanja in širjenja, približevanja in/ali oddaljevanja. Obrnjena perspektiva določa elektroorganizme svetlobe, zvočnost in toploto". V umetnino vstopamo iz vizualnega v avdio prostor in iz avdio prostora v vizualno vesolje. Umetnina zajema podatke iz organiziranega spomina, ki nam omogoča mišljenje v astronomskem prostoru. Omogoča nam astronomsko branje. Sproža prehajanje barve v zvezdni jezik! S sliko soobčutimo kozmično rasežnost posamične individualnosti. Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak posamičen človek ima svojo svetlobo, svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo.

 

Beseda tedna: sinestezija. Soobčutje, doživljanje predstav kakega čutnega območja z zaznavami drugih čutnih območij.

 

Beseda sinestezija ne more bolj opisati tistega, kar gledamo pri vizualizaciji Kandinskega. To je notranji svet geometričnih pokrajin, geometričnih oblik, krogov in trikotnikov, okrog katerih se oblikujejo bravni siji, geometrični siji, ki nam dokazujejo, da materija sije sredi univerzuma. V prvem koraku je svetloba sama postgravitacijska sila slike Kompozicija 8. Ta odraža tudi suprematistične in celo konstruktivistične vplive. Če sprožite iz dvodimezionalnosti trodimenzionalen pogled, lahko vidite teraformativno arhitekturo, lahko pa tudi vesoljsko arhitekturo.

 

Za vizualizacijo Vasilja Vasiljeviča Kandinskega je pomembna atonalna glasba Arnolda Schönberga, ki je s svojo glasbo dokončno razstavil harmoničnost. Leta 1911 ga je Kandinski poslušal v Münchnu, kar je bilo tako intenzivno, da je Kandinskega spodbudilo k teoretičnemu premisleku o povezavovanju različnih zvrsti v združeno umetnino. Kadinski se je začel posvečati barvi kot emancipatorni sili, povezani z zvokom. Posamična barva je tako postala predmet opazovanja in obravnavanja. Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet. Kandinski uglašuje barvne odnose, harmonizira jih. Na drugem mestu pa jih nesramno preskakuje. Iz geometrične oblike v drugo geometrično obliko. Geometrizira jih, abstrakcionira jih. Usklajevanje barvnih elementov je ena od osrednjih nalog njegovega umetniškega genija. Umetnost pripada duhovnemu življenju. Umetnost je posebne vrste gibanje, ki se dinamizira predvsem iz lastnih metafizičnih izkušenj, polni se z mislimi in lastnimi nameni. Vzporedno pa je vspostavil jezik barve, podobno kot Goethe. Kandinski spodbuja združitev vseh zvrsti umetnosti v čezumetnost. Vse to je sprožila tudi šola Bauhaus, kjer je predaval. Ne morem, če se že nahajam v Moskvi, da ne poudarim pomembnega dejstva, da je bil pedagog Vasilija Vasiljeviča Kandinskega in Kuzme Petrova Vodkina naš slikar Anton Ažbe

 

Prepričan sem, da je ravno sinestetična sila tista, ki mi bo izoblikovala združevalno besedo, ki mi v tem trenutku pomeni največ. Iščem jo v prostorih, ki gradijo čezčloveka. To je tam, kjer sploh ni več besede človeka, tam, kjer je seštevek več kot človek (more than human), več kot barva (more than colour). Toda dejstvo je, da nič ne more biti večje od svetlobe. Na tem mestu bi mi katoliški metafiziki zdušno potrdili, da imam prav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
0
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
3
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,161
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,655
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,404
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,213
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,788
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,339
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,383
08/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,497
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,281
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 636