Komentar

Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo

Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju.

15.06.2019 23:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   Moskva   Kandinski   glasba   barve   Arnold Schönberg   Anton Ažbe

Foto: guggenheim.org

Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet.

Pred dvema letoma sem na portalu+ zapisal v kontekstu komentarja o umetni inteligenci, da ne morem na noben način pristati na združevalno besedo transhumanizem, kvečjemu na besedno zaporedje anarho-trans-humanizem, oziroma da je pred menoj beseda, ki je sploh še ne poznam! V teh dveh letih se nam je natančno izostrila slika retrogardistično kapitalistične idologije; sploh z nastopom ameriške diktature digitalnih totalitaristov. Od takrat pa vse do današnjega dne iščem to neznano besedo, ki naj bi mi končno, finalistično prepletla Noordung mit s procesom združevanja znanosti in umetnosti. Ta beseda ne sme biti na noben način v nasprotju z obrazom človeškega duha, istočasno pa si želim, da je skladna z izvorno idejo kozmistične filozofije Fjodorova.

 

Če sta umetnost in znanost, naivno povedano, dve očesi istega obraza, kot piše na grafitu na Metelkovi, potem je slika Vasilija Vasiljeviča Kandinskega Kompozicija 8 eden od mogožnih obrazov kozmističnega duha. Mogoče pa bom ravno skozi sliko Kompozicija 8 v naslednjih mesecih zgostil ves moj pojmovni aparat v eno samo besedo! To se mi je že štirikrat zgodilo v preteklih desetletjih. Zakaj se mi ne bi še petič? Prvič pri mojih sedemnajstih letih prek slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega V modro, ki je postala desetletje kasneje osrednja ikona Krst pod Triglavom. Ravno sekvenca V modro me je akcelerirala (pospešila) v postgravitacijsko umetnost. Druga akceleracija se mi je zgodila leta 1989 s smrtjo igralke Deane Demšar v predstavi Krst pod Triglavom, tretja z briljantno Dunjo Zupančič leta 1995, četrta pa z nastopom sijajnega Mihe Turšiča leta 2005. Tako je, pred nami je že leto 2025.

 

 

***

 

Pred dvema urama sem pristal v Moskvi na letališču Šeremetjevo. Že vem kaj si bom v naslednjih dneh poleg obveznosti, ki jih imam v Zvezdnem mestu in Malem Jaroslavcu, ogledal v Moskvi. Predvsem si bom šel stotič ogledaT stalno razstavo v novi Tretjakovski galeriji s posebnim pogledom na delo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega (1866-1944). Povod in vzrok istočasno: v Moskvo sem priletel prek Beograda, kjer sem predaval na konferenci z naslovom Creative Blackslash v Kulturnem centru Beograd (v organziaciji Turčije in Evropske unije). V trenutku, ko sem vstopil v mojo beograjsko hotelsko sobo, sem se na glas zasmejal. Na zidu je visela kopija slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega z naslovom Kompozicija 8. Takoj sem vedel, da jo bom komentiral. Seveda ne kopije, te so na svetu samo zato, da nas opozorjajo, da nekje obstajajo shranjeni originali. Komentiral bom original slike - Komopozicija 8 iz leta 1923, ki se po svojem pomenu približuje Supremusu 56, Črnemu kvadratu, V modro in Informatrixu. Vsekakor je to slika, ki je največkrat reproducirana abstraktna umetnina v XX. stoletju. Danes je slika v lasti muzeja Guggenheim v New Yorku.

 

Moja majhna skrivnost: ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju. S sliko V modro sem na ontološki način povezan, Komopozicija 8 pa je v mojem življenu od nekdaj vademekumsko prisotna.

 

Obe sliki povezuje astralni krog Kandinskega. Bralec, lepo te prosim, da ne povezuješ besede astralno z astrologijo, temveč z astronomijo. Astro - zvezda - sonce. Upam, da nisem koga s to pripombo prizadel. Toda to dejstvo je zelo pomembno. Na noben način si ne želim nobenega povezovanja z ezoteričnimi asocijacijami. Postgravitacijska umetnost gradi svojo dramo kozmosa z najčistejšo svetlobo razsvetljenstva. Gradi jo z barvami:

 

Barve so vedno v ospredju človeške drame. Svetloba oziroma barvni spekter so temeljna substanca organiziranja kozmične prisotnosti. S eksplozijo sončne svetlobe, s fotoni organiziramo barve in dogodke. To je odnos čistih oblik, ki s svojimi sklopi proizvajajo občutenje univerzalnih in kompleksnih struktur. V umetnini so nameščena popolnoma nova periodična stanja "kozmičnega prostorskega zgočanja in širjenja, približevanja in/ali oddaljevanja. Obrnjena perspektiva določa elektroorganizme svetlobe, zvočnost in toploto". V umetnino vstopamo iz vizualnega v avdio prostor in iz avdio prostora v vizualno vesolje. Umetnina zajema podatke iz organiziranega spomina, ki nam omogoča mišljenje v astronomskem prostoru. Omogoča nam astronomsko branje. Sproža prehajanje barve v zvezdni jezik! S sliko soobčutimo kozmično rasežnost posamične individualnosti. Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak posamičen človek ima svojo svetlobo, svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo.

 

Beseda tedna: sinestezija. Soobčutje, doživljanje predstav kakega čutnega območja z zaznavami drugih čutnih območij.

 

Beseda sinestezija ne more bolj opisati tistega, kar gledamo pri vizualizaciji Kandinskega. To je notranji svet geometričnih pokrajin, geometričnih oblik, krogov in trikotnikov, okrog katerih se oblikujejo bravni siji, geometrični siji, ki nam dokazujejo, da materija sije sredi univerzuma. V prvem koraku je svetloba sama postgravitacijska sila slike Kompozicija 8. Ta odraža tudi suprematistične in celo konstruktivistične vplive. Če sprožite iz dvodimezionalnosti trodimenzionalen pogled, lahko vidite teraformativno arhitekturo, lahko pa tudi vesoljsko arhitekturo.

 

Za vizualizacijo Vasilja Vasiljeviča Kandinskega je pomembna atonalna glasba Arnolda Schönberga, ki je s svojo glasbo dokončno razstavil harmoničnost. Leta 1911 ga je Kandinski poslušal v Münchnu, kar je bilo tako intenzivno, da je Kandinskega spodbudilo k teoretičnemu premisleku o povezavovanju različnih zvrsti v združeno umetnino. Kadinski se je začel posvečati barvi kot emancipatorni sili, povezani z zvokom. Posamična barva je tako postala predmet opazovanja in obravnavanja. Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet. Kandinski uglašuje barvne odnose, harmonizira jih. Na drugem mestu pa jih nesramno preskakuje. Iz geometrične oblike v drugo geometrično obliko. Geometrizira jih, abstrakcionira jih. Usklajevanje barvnih elementov je ena od osrednjih nalog njegovega umetniškega genija. Umetnost pripada duhovnemu življenju. Umetnost je posebne vrste gibanje, ki se dinamizira predvsem iz lastnih metafizičnih izkušenj, polni se z mislimi in lastnimi nameni. Vzporedno pa je vspostavil jezik barve, podobno kot Goethe. Kandinski spodbuja združitev vseh zvrsti umetnosti v čezumetnost. Vse to je sprožila tudi šola Bauhaus, kjer je predaval. Ne morem, če se že nahajam v Moskvi, da ne poudarim pomembnega dejstva, da je bil pedagog Vasilija Vasiljeviča Kandinskega in Kuzme Petrova Vodkina naš slikar Anton Ažbe

 

Prepričan sem, da je ravno sinestetična sila tista, ki mi bo izoblikovala združevalno besedo, ki mi v tem trenutku pomeni največ. Iščem jo v prostorih, ki gradijo čezčloveka. To je tam, kjer sploh ni več besede človeka, tam, kjer je seštevek več kot človek (more than human), več kot barva (more than colour). Toda dejstvo je, da nič ne more biti večje od svetlobe. Na tem mestu bi mi katoliški metafiziki zdušno potrdili, da imam prav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.558
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.071
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 464